-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava ČloveČnjakov
(prednikov dananjih Ijudi) do pojava
in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98
odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476 BCE
Stari Vek
Od nastanka do vzpona prvih
civilizacij, za katere je bilo značilno,
da so imela mesta, bila so vodena iz
sredisca, pojavili so se razlièni poklici,
razvile so se pisave in zadel se je razvoj
tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so
bile egipcanska, babilonska ter kasneje
starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so se pojavile pred približno 5000 leti na območjih z ugodnim podnebjem in rodovitnimi tlemi, kot so reke Nilen, Eufrat in Ind. Ukvarjali so se s kmetijstvom, trgovino, obrtjo, vojskovanjem in upravljanjem. To je privedlo do specializacije dela, pisanja, arhitekture, religije in drugih vidikov civilizacij. Prve civilizacije so bile Sumer, Babilon, Egipt, Indus in Kitajska. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Minojska in mikenska civilizacija sta pomembni antični civilizaciji. Minojska civilizacija je cvetela na Kreti in je znana po trgovini, umetnosti in gradbeništvu. Mikenska civilizacija je cvetela na Peloponezu in je bila mojstrica metalurgije, gradbeništva in vojskovanja. Obe civilizaciji sta vplivali na kasnejšo grško kulturo in sta propadli zaradi naravnih katastrof in vdorov barbarov. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Je bilo obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo po propadu mikenske civilizacije v 12. stoletju pr. n. št. in trajalo do začetka arhaičnega obdobja v 8. stoletju pr. n. št. V tem obdobju so se grška mesta zmanjšala in prebivalstvo se je preselilo v manjša naselja. Zgodovinske informacije o tem obdobju so omejene, saj ni ohranjenih pisnih virov, zato se imenuje temna doba. V tem obdobju so Grki razvijali svojo kulturo in tradicije, ki so kasneje vplivale na zgodovino antične Grčije. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Grški polisi so bili neodvisne politične enote, ki so se razvile v grških mestih v obdobju od 8. do 6. stoletja pr. n. št. Razvoj polisov je bil posledica socialnih, gospodarskih in političnih sprememb v grški družbi. Polisi so postali osnova za grško civilizacijo, ki je privedla do razvoja demokracije, filozofije, znanosti in umetnosti. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična grčija
Arhaična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo v 8. stoletju pr. n. št. in trajalo do konca 6. stoletja pr. n. št. Grki so razvijali svojo kulturo, filozofijo, umetnost in politiko. V tem obdobju so se pojavili pomembni filozofi, kot so Pitagora, Heraklit in Parmenid, ter politični reformatorji, kot je bilo Solonovo zakonodajstvo v Atenah. Arhaična Grčija je bila tudi obdobje, ko so se Grki borili proti perzijskim napadom in zmagali v bitki pri Maratonu leta 490 pr. n. št. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Ustanovitev Rima se je zgodila po legendi leta 753 pr. n. št., ko sta brata Romul in Rem pod vodstvom boginje Veste ustanovila mesto na sedmih hribih ob reki Tibera. Rim je postal pomembno središče trgovine in politike, postal je prestolnica mogočnega rimskega imperija in eno najpomembnejših mest v zahodni civilizaciji. Rim je znan po svoji arhitekturi, umetnosti, vojski in pravu, ki so postavili temelje zahodne civilizacije. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika vladavine, ki je trajala od 509 pr. n. št. do vzpona cesarstva leta 27 pr. n. št. V republiki so imeli politično moč patriciji, plemiška elita, medtem ko so bili plebejci, nižji sloji družbe, diskriminirani. Republika se je širila s pomočjo vojske in zavezništev ter postala eno največjih in najvplivnejših območij na svetu. Vendar so se v času republike pojavljali tudi konflikti, ki so vodili do državljanskih vojn in politične nestabilnosti. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična grčija
Obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo v 5. stoletju pr. n. št. in trajalo do smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. Grki so bili znani po svoji umetnosti, znanosti in filozofiji. V tem obdobju so se pojavili pomembni filozofi, kot so Sokrat, Platon in Aristotel, ter pisatelji, kot je bilo Sofoklovo in Evripidovo gledališče. Klasična Grčija je bila tudi obdobje vojn, vključno s perzijskimi napadi in vojno med Atenami in Sparto, ki je trajala od leta 431 pr. n. št. do 404 pr. n. št. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Grki so uspešno odgnali Perzijce v bitki pri Maratonu in nato zmagali v bitki pri Salamini ter Platajah, kar je pomenilo končno zmago Grčije nad Perzijo in utrditev grškega vpliva v antičnem svetu. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, ki je živel v 4. stoletju pr. n. št. Postal je znan po svojih osvajalskih pohodih, ki so zajeli območje od Balkana do Indije. Njegovo kraljestvo je postalo eno največjih v zgodovini, njegova osvajanja pa so imela velik vpliv na kulturo, jezik, umetnost in znanost. Aleksander je bil znan tudi po svoji strategiji in bojni taktiki, umrl pa je pri 32 letih. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična grčija
Helenistična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in trajalo do rimskega osvajanja Grčije v 2. stoletju pr. n. št. V tem obdobju je bila Grčija pod vplivom makedonskega kraljestva ter razvojem filozofije, znanosti in umetnosti. Helenistična Grčija je bila tudi obdobje vojn med grškimi kraljestvi in rimskim imperijem. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punjske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino zaradi nadzora nad Sicilijo in drugimi deli Sredozemlja. Rimljani so zmagali v vseh treh vojnah, s čimer so okrepili svojo prevlado in oslabili Kartagino kot silo. Vojne so imele dolgoročne posledice za obe civilizaciji. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska girčija
Rimski Grčiji se nanaša na obdobje v zgodovini Rima, ko je Grčija padla pod rimsko oblast. To obdobje je bilo zaznamovano s kulturno izmenjavo med Rimom in Grčijo. Rimljani so prevzeli grško umetnost, filozofijo, znanost in arhitekturo, ter jih združili s svojo lastno kulturo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj julij cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in pisatelj, ki je bil znan po svoji vlogi v koncu rimske republike in začetku rimskega cesarstva. Med njegovimi dosežki je bila osvojitev Galije in Britanije, ter reforma rimskega političnega sistema, kar je povzročilo tudi njegovo nasilno smrt. Cezarja pogosto opisujejo kot enega največjih vojskovodij in politikov v zgodovini Rima. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj oktavijan avgust
Je bil rimskega porekla in je bil posvečen v vzhodni provinci, kjer je postal del Julijeve družine. Po smrti Julija Cezarja je postal glavni naslednik in prevzel vodenje rimskega imperija. Avgust je uvedel številne reforme, ki so prispevale k stabilnosti rimskega imperija, uvedel je tudi sistem policije. Poleg tega je ustanovil prvo stalno rimsko vojsko, kar je omogočilo širitev rimskega imperija. Avgust je vladal več kot 40 let in je bil znan po svoji modrosti in spretnosti pri vodenju države. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo, ki ga je ustanovil Oktavijan Avgust leta 27 pr. n. št., je trajalo do leta 476 n. št. Bilo je centralizirano in je imelo močnega voditelja - cesarja, ter veliko ozemeljsko območje, ki je vključevalo deli Evrope, Afrike in Azije. Rimsko cesarstvo je bilo zelo razvito v umetnosti, arhitekturi, tehnologiji in znanosti. Vendar so notranje in zunanje grožnje, kot so upori, politične nestabilnosti in invazije barbarov, prispevale k njegovemu propadu. -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo je monoteistična religija, ki izhaja iz življenja in naukov Jezusa Kristusa. Jezus se je rodil v Betlehemu, živel v Nazaretu in po svojem krstu začel oznanjati svoje sporočilo o Božjem kraljestvu. Svoje življenje je končal s križanjem v Jeruzalemu, po njegovi smrti pa so njegovi učenci verjeli, da je vstal od mrtvih. Ti dogodki so postali temelj krščanske vere, ki se je hitro razširila po Rimskem imperiju in postala ena izmed največjih svetovnih religij. -
324
Rimski imperij se razdeli na z in v del
Rimsko cesarstvo je v času svojega razcveta zajemalo območje od Britanije do Mezopotamije in od severne Afrike do območja današnje Nemčije. V 4. stoletju n. št. je cesar Dioklecijan razdelil cesarstvo na dva dela - zahodni in vzhodni del. Zahodni del je doživel propad v 5. stoletju n. št. pod pritiskom barbarov in drugih zunanjih groženj, medtem ko je vzhodni del, ki se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, nadaljeval z obstojem in svojim vplivom vse do 15. stoletja. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki ga je ustanovil rimski cesar Konstantin Veliki leta 324 n. št. s prestavitvijo prestolnice iz Rima v Bizanc (pozneje Konstantinopel). Bizantinci so nadaljevali s tradicijo rimskega cesarstva in ohranili grški jezik ter kulturo. Cesarstvo je trajalo do leta 1453, ko je Konstantinopel padel pod osmansko oblast. -
380
Krščanstvo (postane državna vera v Rimskem cesarstvu)
V 4. stoletju n. št. se je rimski cesar Konstantin Veliki spreobrnil v krščanstvo in s tem je postalo krščanstvo sprejemljivo v rimski družbi. Kasneje je bil krščanstvo razglašeno za državno vero in tako je bilo prisiljeno vladati nad različnimi poganstvi, kar je pripomoglo k širjenju krščanstva po Rimskem cesarstvu. Krščanstvo je tako postopoma prevzelo vlogo Rimskih bogov in postalo prevladujoča vera v cesarstvu. -
476
Probad zahodnega dela rimskega cesarstva
Probad je bil germanski general, ki je leta 476 n. št. strmoglavil zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Augusta in s tem je končal obdobje zahodnega dela rimskega cesarstva. S tem se je začelo obdobje zgodnjega srednjega veka v Evropi. -
Period: 476 to 1492
Srednji Vek
Začelo se je s preseljevanjem
judster in propadom rimske države.
Nastale so nove države, prebivalstvo
se je preživijajo predvsem s
kmetijstvom. V gradovih so živeli
vitezi. Čas vzpona krščanstva,
razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Justinijan I. je bil bizantinski cesar v 6. stoletju. Bil je znan po svojih vojaških osvajanjih in reformah, ki so imele velik vpliv na razvoj Bizantinskega cesarstva. Njegov največji dosežek je bila pridobitev nazaj italijanskega polotoka, vključno z Rimom, ki so ga prevzeli barbarski plemeni. Justinijan je bil tudi odgovoren za obnovo Hagije Sofije v Carigradu, ene najpomembnejših cerkva v zgodovini krščanstva. -
622
Začetek Islama
Islam je monoteistična religija, ki se je začela v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Njen ustanovitelj je prerok Mohamed, ki ga muslimani imenujejo "Božji poslanec". Islam je bil postopoma sprejet na Arabskem polotoku in se je razširil po svetu, postavil se je tudi kot pomembna družbena in kulturna sila. Glavna sveta knjiga muslimanov je Koran, ki predstavlja osnovo vere in je temelj za verska prepričanja ter vsakodnevno življenje. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Na ozemlju današnje Slovenije so se v 6. stoletju pojavili Slovani, ki so v 7. stoletju ustanovili Karantanijo, eno najstarejših slovanskih kneževin. Najbolj znan koroški knez je bil Karantanc Samo, ki je svojo kneževino uspešno branil pred Bavarsko in Langobardi. V 9. stoletju se je Karantanija povezala z drugimi slovanskimi kneževinami in sestavljala je osnovno jedro kasnejše države Slovencev. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Za rekonkvisto se običajno šteje obdobje približno od 8. stoletja do leta 1492, ko je bila osvojena zadnja muslimanska trdnjava v Granadi. V tem obdobju so se krščanske kraljestva na Iberskem polotoku borila proti muslimanskim oblastem, da bi ponovno osvojila izgubljene ozemlje. Rekonkvista je imela pomembne posledice za zgodovino Španije in Evrope, saj je omogočila vzpon španskega kraljestva in utrdila krščansko identiteto Iberskega polotoka. -
800
Kronanje karla velikega za rimskega cesarja
Karel Veliki, tudi znan kot Karlo I, je bil frankovski kralj, ki je vladal od leta 768 do svoje smrti leta 814. Leta 800 je bil na Božični dan v Rimu kronan za rimskega cesarja s strani papeža Leona III. Ta dogodek je bil pomemben mejnik v zgodovini Evrope in simboliziral je združitev rimskega in germanskega sveta. Karlo je svojo vladavino utrdil z vojaškimi osvojitvami ter promoviral umetnost in kulturo, ki je danes znana kot karolinška renesansa. -
1054
Velika shizma
Velika šizma (1054) je bila razkol med Vzhodno in Zahodno krščansko cerkvijo, ki je nastal zaradi teoloških in političnih razlik med njima. Glavna sporna tema je bila papeška oblast, saj je imel papež v Rimu veliko politično moč, medtem ko je bil patriarh v Konstantinoplu bolj usmerjen v duhovne zadeve. Poleg tega so bile razlike v bogoslužju, liturgiji in uporabi jezika med obema cerkvama. Šizma je pomenila dokončno ločitev vzhodne pravoslavne cerkve od zahodne katoliške cerkve. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov, ki so jih med 11,13. stoletjem organizirali kristjani, da bi ponovno zavzeli sveta mesta v Palestini, ki so bila pod muslimansko oblastjo. Vojaški pohodi so bili posledica verskega, ekonomskega in političnega razvoja v zahodni Evropi. Prva križarska vojna se je začela leta 1096 in se končala leta 1099 s križarsko osvojitvijo Jeruzalema. Ostale križarske vojne so sledile v naslednjih stoletjih, vendar so imele manj uspeha pri osvajanju teritorijev. -
Period: 1300 to
Humanizem in ranesansa
Humanizem in renesansa sta bila gibanja v evropski zgodovini, ki sta se razvila v 14. in 15. stoletju. Humanizem je poudarjal vrednost posameznika, razum in izobraževanje, renesansa pa se je osredotočila na umetnost, znanost in kulturo antične Grčije in Rima. Ti premiki so pripomogli k spremembi načina mišljenja v Evropi in so pomagali ustvariti temelje modernega sveta. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofi
Celjski grofi so bili plemiška družina, ki je vladala v 14. in 15. stoletju na območju sedanje Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Njihova največja dosežka sta bila zagotovo ustanovitev grofije Celje in njihova vloga v politiki Svetega rimskega cesarstva. Poleg tega so bili znani po svojem bogastvu, razkošju in podpori umetnosti. Vendar so v 15. stoletju doživeli svoj padec in izginotje, potem ko je zadnji grof umrl brez dedičev. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najbolj uničujočih pandemij v zgodovini človeštva. Pojavila se je v srednjem veku in med leti 1347 in 1351 pustošila po Evropi, Aziji in severni Afriki. Kuga, ki jo je povzročala bakterija Yersinia pestis, je bila odgovorna za smrt okoli 75-200 milijonov ljudi. Epidemija je imela tudi druge škodljive učinke, kot so socialna in ekonomska nestabilnost ter zmanjšanje populacije, kar je vplivalo na razvoj družbe v prihodnosti. -
Period: 1408 to
Turški upadi
Turški vpadi so bili serija vojaških pohodov Osmanskega cesarstva na evropska ozemlja med 14. in 19. stoletjem. Med najbolj znanimi napadi so bili osvajanje Carigrada leta 1453 in obleganje Dunaja leta 1683. Turški vpadi so imeli velik vpliv na Evropo, saj so povzročili različne politične in kulturne spremembe ter širjenje islamske kulture v Evropi. Vpliv turških vpadov je bil velik in je trajal več stoletij, preden so se Osmanski vojski uspele zaustaviti. -
1450
Izum tikarskega stroja
Izum tikarskega stroja se pripisuje ameriškemu izumitelju Elihuju Rootu, ki ga je izumil leta 1869. Ta izum je zelo olajšal proizvodnjo tekstila in vplival na razvoj tekstilne industrije po vsem svetu. Tikarski stroj je omogočil hitro in učinkovito proizvodnjo niti, kar je bilo prej ročno delo in je bilo počasno in zamudno. Zahvaljujoč temu izumu je postala tekstilna industrija ena najpomembnejših industrij v 19. stoletju. -
1453
Turško zavzetje konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. z vojsko zavzel Bizantinsko prestolnico Konstantinopel. To je pomenilo konec Vzhodno rimskemu oz. Bizantinskemu cesarstvu in končanje srednjeveškega obdobja ter vstop v novo obdobje. Osmani so s tem postali glavna sila na Balkanu in začeli širiti svoje ozemlje proti vzhodu in zahodu. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
So bili serija družbenih nemirov, ki so se zgodili med 15. in 19. stoletjem na območju današnje Evrope. V uporih so kmetje zahtevali izboljšanje svojega družbenega statusa in prekinitev zatiranja s strani vladajočih razredov. Med najbolj znanimi kmečkimi upori v Evropi so bile seljaške vstaje v Nemčiji leta 1525 in kmečki upor na Slovenskem leta 1515. Kmečki upori so imeli dolgotrajne učinke na družbeni razvoj Evrope in so prispevali k razvoju sodobne demokracije in socialne pravičnosti. -
1492
Kolumb odrkije ameriko
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski pomorščak Kristofor Kolumb, ki je plul pod španskimi zastavami, v iskanju nove pomorske poti v Indijo, namesto tega odkril novo celino, Ameriko. Kolumbovo odkritje je imelo velik vpliv na zgodovino, saj je sprožilo val evropske kolonizacije Amerike in pomembno prispevalo k oblikovanju svetovne zgodovine. -
Period: 1492 to
Novi Vek
Obdobje velikih geografskih odkritij,
razvoja znanosti in kritičnega
razmišljanja, velikih političnih
sprememb, številnih izumov in
uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki se je začelo kot kritika katoliške cerkve in vodilo do številnih sprememb v krščanstvu. Med glavnimi akterji reformacije so bili Martin Luther, John Calvin in Huldrych Zwingli. Reformacija je povzročila tudi verske vojne, kot sta tridesetletna vojna in hugenotske vojne. Rezultati reformacije so vključevali ustanovitev protestantskih cerkva, razpad enotne krščanske cerkve in prenovljene prakse krščanske vere. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 v Tübingenu natisnil Primož Trubar. Bila je namenjena poučevanju ljudi v veri in je pripomogla k oblikovanju slovenskega knjižnega jezika ter razvoju slovenskega protestantizma. -
1555
augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil dosežen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi vladarji Svetega rimskega cesarstva. Dogovor je priznaval obe veroizpovedi in vladarjem dovoljeval določanje veroizpovedi v njihovih deželah. Verskim manjšinam so zagotovili pravice in svobodo izpovedovanja vere. Mir je bil pomemben dosežek, ki je postavil temelje za nadaljnje verske in politične dogovore v Evropi. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenscino
Jurij Dalmatin je leta 1583 napisal prvo slovensko slovnico in prevedel Sveto pismo v slovenščino, kar je bilo pomembno za razvoj slovenskega knjižnega jezika in širjenje krščanstva. Prevod Svetega pisma je pomemben del slovenske kulturne dediščine, temveč tudi ena najpomembnejših knjig v zgodovini Slovenije. -
Period: to
Ludvik XIV in absulutizem
Ludvik XIV, znan kot Sončni kralj, je bil francoski kralj v 17. stoletju. Uveljavil je politiko absolutizma, ki je poudarjala kraljevo avtoriteto in zmanjšala vpliv drugih družbenih skupin. Ustanovil je tudi Versajski dvorec kot simbol francoskega absolutizma. Kljub svojemu vplivu pa je imela njegova politika tudi negativne učinke, kot so visoki davki in omejevanje svobode ljudi. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo družbeno in kulturno gibanje v 18. stoletju v Evropi, ki je poudarjalo razum, znanost in svobodo. Glavni predstavniki Razsvetljenstva so bili Voltaire, Rousseau, Kant in Locke. Gibanje je imelo velik vpliv na družbeni razvoj Evrope in oblikovanje sodobnih idej. -
Period: to
Marija Terezija
Je bila avstrijska cesarica v 18. stoletju. Njeno vladanje je zaznamovalo posodabljanje državnega aparata, vzpostavitev centralizirane uprave in reforme v izobraževanju. Je bila tudi znana po svoji zunanji politiki, saj je uspešno vodila vojne proti Prusiji in Franciji. Poleg tega je bila zagovornica konservativnih katoliških vrednot, kot so družina, zakon in moralnost. Kljub svojim dosežkom pa je bila tudi kritizirana zaradi svojega avtoritarnega vladanja in omejevanja političnih svoboščin. -
Period: to
Prva industriska revolucija
Prva industrijska revolucija je bilo gospodarsko gibanje v 18. in 19. stoletju v Angliji, ki je temeljilo na avtomatizaciji proizvodnih procesov, razvoju strojev, novih materialov in tehnologij ter spremembah v transportu. Revolucija je prinesla velike spremembe v svetovni zgodovini, kot so razvoj velikih mest, povečanje bogastva in izboljšanje življenjskih pogojev, hkrati pa tudi izkoriščanje delavcev in neenakosti. -
Nastanek zda
Nastanek ZDA sega v zgodnje 17. stoletje, ko so se Evropejci prvič naselili na območju današnjih ZDA. Leta 1775 so se kolonisti uprli britanskemu nadzoru in začeli vojno za neodvisnost, ki se je končala z uradno priznano neodvisnostjo leta 1783. Prva ustava ZDA je bila sprejeta leta 1787 in je postavila temelje sedanje ameriške vlade. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija, ki se je začela leta 1789 in trajala do konca 18. stoletja, je bila obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji. Revolucija je prinesla ukinitev monarhije, vzpostavitev republike in razglasitev enakosti pred zakonom. Kljub temu pa je spremljalo množično nasilje in državljanske vojne, ter usmrtitev političnih nasprotnikov, vključno s kraljem Ludvikom XVI. Njen vpliv na razvoj demokracije, liberalizma in nacionalizma je bil izjemen po vsem svetu. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile državna tvorba, ki jo je Napoleon Bonaparte ustanovil po osvojitvi Avstrije in je obsegala območje sedanje Slovenije, Hrvaške in dela Italije. Obstajale so med letoma 1809 in 1813 ter so prinesle modernizacijske reforme in razvoj kulture, vendar pa je bila francoska vladavina zaznamovana z gospodarsko izčrpanostjo in politično represijo. Po Napoleonovi porazi so ilirske province razpadle in bile razdeljene med različne države. -
Period: to
Metternichov absulutizem
Je politika, ki jo je vodil kancler Klemens von Metternich v prvi polovici 19. stoletja. Vključevala je zatiranje vsake oblike demokracije in liberalizma ter ohranjanje tradicionalnih absolutističnih vlad. Metternich se je zavzemal za vzpostavitev konservativne politične ureditve, ki bi preprečevala širjenje liberalnih idej in nacionalnih gibanj. Ta politika je bila izvajana v Avstriji in drugih delih Evrope ter je vodila do ohranitve avtoritarnih vlad in zatiranja svobode in demokracije. -
Kongres svete alianse v ljubljani
Je bil srečanje predstavnikov evropskih vlad, ki se je odvilo leta 1821. Namen srečanja je bil utrditi absolutistične režime in preprečiti širjenje liberalnih idej in nacionalnih gibanj. Na srečanju so se zbrali predstavniki Avstrije, Rusije in Prusije ter razpravljali o politični situaciji v Evropi in o načinih, kako preprečiti širjenje liberalizma in nacionalizma. Kongres je potekal pod vodstvom avstrijskega kanclerja Metternicha, ki je bil glavni zagovornik absolutistične politike v Evropi. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar od leta 1848 do smrti leta 1916. Bil je znan po svoji dolgi vladavini, ki je trajala kar 68 let, ter po svoji vlogi med prvo svetovno vojno. Med njegovo vladavino so potekale pomembne reforme, kot so uvedba ustavnega sistema, izgradnja železniških prog in razvoj industrije. Bil je tudi eden od glavnih akterjev mednarodnih odnosov, saj je Avstrijo vodil skozi obdobje vojn in političnih sprememb, ki so zaznamovale 19. in zgodnji 20. stoletje. -
Pomlad narodov in zadinjena slovenija
V "Pomladi narodov" 1848-1849 je nastalo slovensko nacionalno gibanje, ki pa so ga avstrijske oblasti hitro zatrle. Prepovedale so uporabo slovenskega jezika v javnih institucijah in strogo cenzurirale izobraževanje. Zatiranje slovenskega naroda je trajalo do konca 19. stoletja, ko so se pojavila nova nacionalna gibanja, ki so vodila do ustanovitve Kraljevine SHS leta 1918. -
Period: to
Bachov absulutizem
Bachov absolutizem je bil politični sistem v avstro-ogerskem cesarstvu med letoma 1852 in 1867, ki ga je uvedel Klemens von Metternich. Bach je ukinil ustavno monarhijo in zavzel se je za avtoritarno vladanje, s čimer je okrepil svoj nadzor nad državo. Ta politični sistem je bil konec leta 1867 opuščen, ko je bil avstro-ogerski monarhiji dodeljen ustavni sistem. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je prinesla razvoj novih sektorjev, kot so kemikalije, elektronika, avtomobilska industrija in letalstvo, ter izboljšane stroje, vire energije in transportne zmogljivosti. Prinesla je hitrejši tehnološki razvoj in rast bogastva, vendar tudi nove socialne in okoljske izzive. -
Nastanek kraljevine Italije
Nastanek kraljevine Italije se je začel leta 1859, ko je Sardinija z Napoleonovo pomočjo začela vojno z Avstrijo. Sardinija je zmagala in Lombardija se je pridružila Sardiniji. Leta 1860 je s pomočjo referendumov osvojila tudi Neapeljsko kraljevino in vzhodno obalo Italije, vključno z Rimom, leta 1861 pa je postala kraljevina Italija. Vodilni pri ustanovitvi kraljevine Italije je bil Camillo di Cavour, ki je bil premijer Sardinije. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Je bila vojna med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Konfederacijo, ki je bila ustanovljena s strani južnih zveznih držav, ki so se odcepili od ZDA. Glavni vzrok za vojno je bil spor glede suženjstva. Južne države so se borile za ohranitev suženjstva, medtem ko so se severne države borile za njegovo odpravo. Po štirih letih bojev so zmagale severne države in ZDA so ostale nedeljive. Vojna je terjala veliko človeških življenj in povzročila ogromno gmotno škodo na južnem ozemlju. -
Nastanek avstro-ogrske
Ustanovljena leta 1867 po porazu Avstrije v vojni z Italijo in Prusijo ter propadu Nemške konfederacije. Država je bila sestavljena iz dveh delov, ki sta imela skupnega vladarja Franca Jožefa I. Avstro-ogrska je bila zelo raznolika, saj so jo sestavljale različne narodnosti in jeziki. Vlada je bila avtoritarna, sicer pa so se v državi soočali z različnimi težavami, kot so narodnostni spori, gospodarske težave in nestabilnost. Država je propadla po prvi svetovni vojni leta 1918. -
Nastanek nemškega cesarstva
Nastalo leta 1871, po koncu vojne med Prusijo in Francijo. Cesarstvo je bilo ustanovljeno pod vodstvom Prusije in kralja Viljema I. Po ustanovitvi cesarstva je Viljem postal cesar Nemčije, pruski kancler Otto von Bismarck pa je postal prvi kancler Nemčije. Nemško cesarstvo je bilo sestavljeno iz 25 držav, vključno s Prusijo, Bavarsko, Saško in Württembergom. Glavni cilj ustanovitve cesarstva je bilo združiti Nemčijo v eno državo, kar je bil dosežek nemškega nacionalnega gibanja. -
Period: to
Rudolf maister
Rudolf Maister je bil slovenski vojaški general, politik in pesnik. Bil je vodja obrambe Maribora med slovenskim bojem za severno mejo leta 1918. Poleg tega je bil tudi pesnik in je izražal ljubezen do domovine. Umrl je leta 1934, a ostaja ikona slovenskega boja za samostojnost. -
Atentat na prestolonaslednika avstro-ogrske
Leta 1914 je v Sarajevu potekal atentat na prestolonaslednika Avstro-Ogrske, Franca Ferdinanda. Gavrilo Princip, pripadnik skupine Mlada Bosna, je ustrelil prestolonaslednika in njegovo soprogo. Ta dogodek je sprožil prvo svetovno vojno, ki je imela obsežne politične in vojaške posledice. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna (1914-1918) je bil globalni konflikt med evropskimi državami. Vzroki so bili rivalstvo, imperializem in nacionalizem. Spopadi so se odvijali po Evropi med dvema zavezniškima stranema: Antanto in Centralnimi silami. Vojaška tehnologija je prinesla uničenje in ogromno žrtev. Konflikt je vplival na politične spremembe in privedel do razpada imperijev ter oblikoval svetovno zgodovino. -
Period: to
Soška fronta
Je bila ključno bojišče med prvo svetovno vojno. Potekala je ob reki Soči med Italijo in Avstro-Ogrsko. Zaznamovana je bila z izjemno težkim terenom, strmimi gorami in ekstremnimi vremenskimi razmerami. Kljub uporabi novih taktik in tehnologij je fronta privedla do pat pozicije. Leta 1917 je Italija uspešno prebila avstro-ogrsko obrambo, kar je pripeljalo do konca fronte. Soška fronta je imela dolgotrajne posledice na regijo, a danes predstavlja pomembno zgodovinsko in turistično središče. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je bila prelomni dogodek v Rusiji, ki je privedel do padca monarhije in vzpona komunistične oblasti. Februarska revolucija je prisilila cesarja Nikolaja II. k odstopu, medtem ko je oktobrska revolucija Leninovi boljševiki prevzela oblast. Revolucija je prinesla spremembe v družbi in politiki ter vodila do ustanovitve Sovjetske zveze, prve komunistične države. Kljub prvotnim upanjam je revolucija prinesla tudi nasilje in politično represijo ter oblikovala svetovno zgodovino. -
Period: to
Moderna Doba
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem
vzpona demokracije, varovanja človekovih
pravic, mednarodnega povezovanja, tudi
razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane
proizvodnje. -
Država slovencov, hrvatov in srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske med prvo svetovno vojno. Bila je kratkotrajna in se kmalu združila z Kraljevino Srbijo ter postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje pa Kraljevine Jugoslavije. Kljub kratkotrajnosti je postavila temelje za prihodnji razvoj Jugoslavije. -
Period: to
Kraljevina SHS in jugoslavija
Kraljevina SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske. Leta 1929 se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Jugoslavija je bila socialistična federativna republika pod vodstvom Tita. Po razpadu države v 1990-ih letih so se republike osamosvojile. Jugoslavija je zapustila trajen vpliv na prebivalce in njihove spomine. -
Period: to
Pariška mirovna konferacija
Pariška mirovna konferenca (1919) je potekala v Parizu po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so voditelji zmagovalnih sil določili nove meje, zmanjšali vojaško moč Nemčije in ustanovili Liga narodov. Versajska pogodba je formalno zaključila vojno med Nemčijo in zmagovalci. Konferenca je imela dolgoročne politične posledice, vendar so nekatere odločitve prispevale tudi k napetostim, ki so pripeljale do druge svetovne vojne. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta (20. leta 20. stoletja) so bila obdobje družbenega, kulturnega in gospodarskega razcveta v ZDA po prvi svetovni vojni. Zaznamovala so ga industrijska rast, povečana potrošnja, razcvet zabavne industrije in drznejši življenjski slog. To obdobje je bilo tudi zaznamovano s pomembnimi družbenimi premiki, kot so pravice žensk. Kljub temu je zlatim dvajsetim letom sledila gospodarska kriza, ki je privedla do konca tega obdobja. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba leta 1920 je določila mejo v Prekmurju. Večji del Prekmurja je prešel pod Jugoslavijo, kar je spremenilo etnično sestavo in ustvarilo mešano območje med Slovenci in Madžari. Ta meja je imela dolgoročne politične, gospodarske in kulturne posledice. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum leta 1920, kjer so prebivalci Koroške odločali o pripadnosti. Večina se je izrekla za pripadnost Avstriji, vendar so nekatera obmejna območja prešla pod Jugoslavijo. Ta plebiscit je pomembno vplival na določanje meja in nacionalno identiteto v regiji. -
Period: to
Stalizem v sovjetski zvezi
Stalizem v Sovjetski zvezi (1924-1953) je bil totalitarni politični sistem, ki ga je vodil Josip Stalin. Uvedel je avtoritarno vladavino, kolektivizacijo kmetijstva, politične čistke in taborišča Gulag. Pod Stalinskim vodstvom je potekala tudi načrtna industrializacija države. Stalizem je imel dolgotrajne posledice na Sovjetsko zvezo in je simboliziral totalitarizem ter zlorabo oblasti. -
Period: to
Fašizem v italiji
Fašizem v Italiji (1922-1943) je bil politično gibanje pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašisti so zagovarjali avtoritarno vladavino, nacionalizem, korporativizem in močno propagando. Italija je izvajala politične represije, omejevala svobodo in se vključevala v imperialistične dejavnosti. Fašizem je vplival na izbruh druge svetovne vojne, vendar je po vojni propadel. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza (1929-1939) je bila globalna gospodarska kriza v 30. letih 20. stoletja. Začela se je z zlomom borze v ZDA leta 1929, kar je privedlo do propadov bank, podjetij in množične brezposelnosti. Kriza je imela dolgotrajne posledice in vplivala na politično in gospodarsko krajino po vsem svetu. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Je bil ideologija in politično gibanje pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacisti so zagovarjali rasno nadrejenost, antisemitizem in totalitarno vladavino. Voditelji nacistične Nemčije so izvajali represijo, preganjanje in holokavstvo nad judovskim prebivalstvom. Privedel do izbruha druge svetovne vojne in povzročil vojne zločine. Po vojni je bil nacizem obsojen,voditelji so bili kaznovani, in ideologija je bila zavrnjena.Nacizem ostaja temen del zgodovine in opomin na grozote totalitarnih ideologij. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna (1936-1939) je bil oboroženi spopad med republikanci in nacionalisti v Španiji. Vojna je izbruhnila po vojaškem puču in je bila nasilna ter kruta. Nacionalisti, pod vodstvom Franca, so prevzeli oblast leta 1939. Španska državljanska vojna je imela dolgoročne posledice in je postala simbol ideološkega spopada pred drugo svetovno vojno. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Je bil globalni oboroženi konflikt med zavezniškimi silami in osi silami. Vključevala je dogodke, kot so nemška invazija na Poljsko, napad na Pearl Harbor, bitka pri Stalingradu in D-dan. Vojska, uničenje in trpljenje so bili obsežni. Vojska se je končala z zmago zavezniških sil. Posledice vojne so bile globoke, vplivale na svetovno zgodovino in oblikovale 20. stoletje. Pomembno je poudariti pomembnost miru, strpnosti in mednarodnega sodelovanja za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnosti. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo med drugo svetovno vojno se je zgodil leta 1941, ko so sile osi napadle državo. Jugoslovanska vojska je bila premalo pripravljena, zato so sile osi hitro napredovale. Jugoslavija je bila razdeljena med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo. Napad je imel dolgoročne posledice za državo in je vplival na politično in gospodarsko stanje ter na odporniška gibanja. -
Period: to
1945–1992 -> JUGOSLAVIJA
Jugoslavija (1918-2003) je bila socialistična federacija, ki je združevala različne etnične skupine na Balkanu. Vodil jo je Josip Broz Tito. Država je razpadla v devetdesetih letih zaradi političnih in etničnih napetosti, kar je sprožilo vojne in razpad na neodvisne države. Kljub razpadu je jugoslovansko obdobje pustilo pomemben pečat na Balkanu. -
NASTANEK OZN
OZN je bila ustanovljena leta 1945 po drugi svetovni vojni. Njeno poslanstvo je spodbujanje mednarodnega miru, varnosti in sodelovanja. OZN deluje skozi Varnostni svet, Generalno skupščino in druge organe ter se ukvarja z izzivi, kot so konflikti, humanitarne krize in podnebne spremembe. Je pomembna mednarodna platforma za reševanje globalnih problemov. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna (1947-1991) je obdobje napetosti in konflikta med ZDA in Sovjetsko zvezo po drugi svetovni vojni. Vzroki so bili ideološka razhajanja in težnje po širjenju vpliva. Tekmovali so na vojaškem, gospodarskem in tehnološkem področju ter se vmešavali v regionalne konflikte. Končala se je z razpadom Sovjetske zveze in spremenila svetovno politično krajino. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna (1950-1953) je bil oboroženi spopad med Severno in Južno Korejo. Konflikt je nastal, ko je Severna Koreja napadla Južno Korejo v želji po združitvi polotoka. Po treh letih vojskovanja je bilo doseženo premirje, vendar ni bilo podpisane mirovne pogodbe. Korejska vojna je poglobila delitev polotoka in prispevala k napetosti med Severno in Južno Korejo, ki še vedno obstaja. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Je bila ustanovljena leta 1951 z namenom skupnega upravljanja premoga in jekla med državami članicami. Ustanovne članice so bile Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Organizacija je spodbujala gospodarsko sodelovanje in mir ter je bil prvi korak k ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. ESKPJ je vzpostavila skupne institucije, ki so upravljale s premogom in jeklom ter utrjevale evropsko povezovanje. Ta iniciativa je pripomogla k oblikovanju Evropske unije. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil dogovor med državami članicami OVSE leta 1990. Cilj je bil reševanje sporov v Jugoslaviji in spodbujanje dialoga. Kljub memorandumu so se kasneje pojavili oboroženi konflikti in razpad države. Memorandum poudarja pomen mirnih pogajanj in diplomacije. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje med hladno vojno. Združevalo je države, ki niso bile del vzhodnega ali zahodnega bloka ter so si prizadevale za neodvisnost in nevmešavanje velesil v svoje zadeve. Gibanje je poudarjalo suverenost in skupne interese držav ter vplivalo na svetovno politiko. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Je bila ustanovljena leta 1957 z namenom ustvariti skupni gospodarski trg med državami članicami. Cilj je bil spodbujati prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ter spodbujati gospodarsko rast in blaginjo. EGS je postopoma razširila svoja področja delovanja in je igrala ključno vlogo pri oblikovanju notranjega trga Evropske unije. Leta 1993 je bila preoblikovana v Evropsko skupnost (ES) in je prispevala k večji gospodarski povezanosti in trgovini znotraj Evrope. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza (1962) je bil nevarni vojaški konflikt med ZDA in Sovjetsko zvezo. Sovjeti so postavili jedrske rakete na Kubi, kar je povzročilo napetost. ZDA so uvedle pomorsko blokado Kube, vendar se je kriza končala z dogovorom, da bodo obe strani umaknile svoje rakete. Kriza je poudarila nevarnost jedrske vojne in spodbudila nadaljnje pogovore o omejevanju jedrskega orožja. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna (1955-1975) je bil oboroženi konflikt med Severnim in Južnim Vietnamom. ZDA je podpirala Južni Vietnam v boju proti komunističnemu Severnemu Vietnamu. Vojna je bila zaznamovana s terorizmom, vojaškimi operacijami in uporabo kemičnega orožja. Končala se je z zmago Severnega Vietnam in združitvijo države pod komunistično oblastjo. Vojna je pustila velike človeške in materialne žrtve ter dolgoročne posledice za ZDA. -
20. julij 1969 -> AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko je vesoljska misija Apollo 11 pristala na površini Lune. Astronavti Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta postala prva človeka, ki sta stopila na lunarno površje. Ta dosežek je pomemben mejnik v zgodovini človeškega raziskovanja vesolja in simbol znanstvenega napredka. Pristanek na Luni je poudaril sposobnost človeštva, da doseže in raziskuje tudi najbolj oddaljene dele vesolja. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu leta 1986 je bila ena najhujših v zgodovini. Pri preizkusu reaktorja je prišlo do eksplozije, ki je sprostila veliko radioaktivnega materiala. Nesreča je povzročila neposredne smrti ter dolgoročno onesnaženje okolice. Vpliv Černobila je privedel do sprememb v jedrski varnosti po vsem svetu. Ostaja opomin na potrebo po strogi regulaciji in varnostnih ukrepih pri uporabi jedrske energije. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
So bile pomemben mejnik v političnem razvoju države. Omogočile so večstrankarski sistem, kjer so se različne politične stranke lahko svobodno kandidirale in tekmoval za politično oblast. Te volitve so predstavljale prehod od enostrankarskega sistema k demokratični ureditvi, kjer ima prebivalstvo možnost izbire med različnimi političnimi opcijami. S tem so se odprle nove možnosti političnega sodelovanja in konkurence, kar je ključno za vzpostavitev pluralistične in demokratične družbe. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta leta 1991. S tem dokumentom je Slovenija uradno razglasila svojo neodvisnost in suverenost. Deklaracija je pomemben mejnik v zgodovini države, saj je postavila temelje za osamosvojitev, sprejetje ustave in mednarodno priznanje Slovenije kot samostojne države. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi leta 1990 je bil zgodovinski dogodek, kjer je slovenski narod odločil o samostojnosti države. Visoka udeležba in jasna večina glasov "za" sta utrdili pot k osamosvojitvi Slovenije, ki je sledila leta 1991. Plebiscit je bil izraz politične volje in priznanje demokratične pravice do samoodločbe. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Po osamosvojitvi leta 1991 sta se v Sloveniji izvedla procesa denacionalizacije in privatizacije. Denacionalizacija je pomenila vrnitev nacionaliziranega premoženja nazaj v zasebno last. Privatizacija pa je vključevala prodajo državnih podjetij ali njihovo preoblikovanje v zasebna podjetja. Ti procesi so pomembno prispevali k gospodarskemu razvoju Slovenije in prehodu v tržno usmerjeno gospodarstvo. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti leta 1991 je bila ključni trenutek za Slovenijo. Parlament je sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je uradno razglasil samostojnost države. Ta dogodek je prinesel mednarodno priznanje in označil začetek samostojne poti Slovenije. Razglasitev samostojnosti je simbolizirala pravico do samoodločbe in utrla pot k demokratični in neodvisni drža -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je bil kratek oboroženi konflikt med 27. junijem in 7. julijem 1991. Slovenija je uspela doseči vojaško zmago in ohraniti svojo suverenost. Ta vojna je pomembno prispevala k osamosvojitvi Slovenije ter njenemu priznanju kot samostojne države. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave decembra 1991 je bilo pomembno za utrditev suverenosti Slovenije. Ta dokument je določal temeljna načela demokracije, pravice državljanov in organizacijo države. Ustava je postala ključni del pravnega reda, ki je omogočil vzpostavitev demokratičnih institucij v Sloveniji. -
EVROPSKA UNIJA
Je politična in gospodarska združba 27 evropskih držav. Ustanovljena leta 1993, si prizadeva za mir, stabilnost in blaginjo v Evropi. Spodbuja sodelovanje med državami članicami, krepi enotni trg, svobodo gibanja in temeljne pravice. EU ima institucije, kot so Evropska komisija, Evropski parlament, Svet EU in Sodišče EU. Članstvo prinaša koristi, a tudi izzive, kot so brexit, migracijska kriza in gospodarska neenakost. EU je pomemben akter na svetovnem odru, ki se prilagaja spremembam v Evropi. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev Slovenije v NATO leta 2004 je povečala varnostno sodelovanje s članicami zavezništva. Ta korak je okrepil zaščito države ter priznanje njenega angažmaja za mir in stabilnost v regiji. Slovenija sodeluje v skupnih obrambnih nalogah ter mednarodnih operacijah, kar krepi njeno vlogo na področju obrambe in varnosti. -
1. 5. 2004 -> PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Slovenija se je pridružila Evropski uniji (EU) leta 2004. Vstop v EU je povečal gospodarsko povezovanje, omogočil dostop do enotnega trga ter okrepil politično stabilnost države. Slovenija sodeluje v evropskih političnih procesih in oblikovanju skupnih politik EU, kar je prispevalo k njeni vlogi in razvoju na evropski ravni. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija je vstopila v euroobmočje leta 2007, ko je uvedla evro kot uradno valuto. Vstop je olajšal poslovanje, odpravil valutna tveganja ter prispeval k večji stabilnosti gospodarstva. Slovenija je postala del enotne monetarne politike Evropske centralne banke, kar je povečalo ugled države in spodbudilo trgovino ter investicije. Vstop v euroobmočje je okrepil povezanost s preostalimi članicami evrskega območja ter prispeval k trajnostni gospodarski rasti in razvoju države. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Obdobje v gospodarstvu, ki vključuje padec proizvodnje, visoko brezposelnost in finančne pretrese. Kriza lahko izhaja iz različnih vzrokov, kot so finančni zlomi, zadolževanje ali padec povpraševanja. Med krizo se sprejemajo ukrepi za spodbujanje rasti, kot so fiskalne spodbude in znižanje obrestnih mer. Cilj je spodbuditi gospodarsko dejavnost.Gospodarske krize so del naravnega cikla,vendar je pomembno izvajati ukrepe za blaženje negativnih učinkov ter spodbujanje okrevanja in trajnostne rasti. -
EPIDEMIJA COVID 19
COVID-19 je svetovna pandemija, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Širi se hitro po vsem svetu in je prinesel številne zdravstvene, gospodarske in družbene posledice. Države so uvedle omejitve gibanja in druge ukrepe za obvladovanje širjenja virusa. Cepiva so ključna v boju proti pandemiji. Pandemija še vedno poteka, a se upamo, da bo s cepljenjem postopoma izginila.