-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človekove zgodovine, in obsega 98% nje. Ljudje so Živeli so v jamah in pod skalnimi previsi. Preživljali so se z lovom in nabiralništvom. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij se običajno postavlja v mezopotamsko pokrajino med rekama Tigris in Evfrat v obdobju od 4. do 3. tisočletja pr. n. št. Ti kraji so bili pomembni za razvoj kmetijstva, saj so bili primerni za namakanje. Ob tem so se pojavili tudi prvi urbani centri, kot so Sumer, Akad, Ur, Babilon in drugi, kjer so ljudje ustvarjali palače, tempelje, obsežne namakalne sisteme ter se ukvarjali s trgovino, obrtjo in upravljanjem. -
Period: 3500 BCE to 476
stari vek
Stari vek označuje obdobje zgodovine, ki se je začelo z razvojem civilizacij v Mezopotamiji in Egiptu ter nadaljeval s starogrško in starorimsko kulturo. V tem obdobju so se pojavile organizirane družbe, razvila se je pisava in znanost. Grški filozofi so se ukvarjali z naravo sveta in človeka, Rimljani pa so ustvarili velika cesarstva. Krščanstvo je postalo pomembna sila, ki je vplivala na zahodni svet. Stari vek se je končal z razpadom rimskega imperija. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
Predhomeriška doba vključuje minojsko in mikensko civilizacijo, ki sta cveteli na Kreti in Peloponezu v 2. tisočletju pred našim štetjem. Minojska civilizacija je bila znana po svojih palačah, slikah in kipih, mikenska civilizacija pa po gradnji citadel, trgovini z območjem Egejskega morja in legendarnem kralju Agamemnonu. Obe civilizaciji sta padli zaradi različnih dejavnikov, kot so naravne katastrofe in invazije drugih narodov. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo po padcu mikenske civilizacije okoli leta 1100 pred našim štetjem in trajalo približno do 8. stoletja pred našim štetjem. V tem obdobju so bile večine naselbin opuščene, upadlo je umetniško ustvarjanje in trgovina. Ljudje so se preživljali z obdelovanjem zemlje in pastirstvom. Sčasoma so se začele obnavljati naselbine in v 8. stoletju pred našim štetjem je prišlo do začetka grškega razcveta in razvoja polisa. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Grški polisi so nastali v antiki kot posledica družbenih, političnih in gospodarskih sprememb. Ti majhni, a samostojni mestni državici so se razvile iz plemenskih skupnosti in postale središča kulture, trgovine, izobraževanja in politike. Polisi so bili organizirani po principu demokracije ali aristokracije in so se vključevali v različne vojne in zavezništva. Njihov vpliv je obsegal velik del antike in imeli so ključno vlogo pri oblikovanju zahodne civilizacije. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Rim je bil ustanovljen v zgodnji italski bronasti dobi, verjetno v 8. ali 9. stoletju pr. n. št. Legenda pravi, da sta Romul in Rem vrgla temelje mestu. Rim se je začel kot majhna vasica na sedmih hribih ob reki Tibera, ki je hitro rasla in postala mogočno mesto. Rimljani so ustvarili močno republiko in nato cesarstvo, ki je vladalo nad velikim delom sveta. Rim je bil središče zahodne civilizacije in ima pomembno kulturno in zgodovinsko vlogo še danes. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimsko republiko so ustanovili v 509 pr. n. št. po izgonu etrurskega kralja. Republika je imela senat, ki je sestavljal elita in ljudsko skupščino, kjer so sodelovali vsi državljani Rima. Rimski republiki so pripisovali pomen demokracije, predvsem v poznejših obdobjih republike. Vendar pa se je republika sčasoma soočila s korupcijo, notranjimi spori in vojnami z drugimi narodi. Po bitki pri Actiju je republika propadla in prešla v cesarstvo. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija je obdobje antične Grčije, ki se je osredotočalo na razvoj kulturnih dosežkov, kot so arhitektura, kiparstvo, filozofija in gledališče. Grške polis so imele pomembno politično in družbeno vlogo ter se soočale s številnimi vojnami. Demokracija, oligarhija in tiranija so se razvile med tem obdobjem, zaznamoval pa ga je tudi spopad med Grčijo in Perzijo. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil kralj Makedonije in vojskovodja, ki je v 4. stoletju pr. n. št. osvojil eno največjih cesarstev v zgodovini. Aleksander je svojo vojaško moč izkazal v bitki pri Graniku, kjer je porazil perzijskega kralja Dareja III. Njegovo osvajanje se je raztegnilo od Balkana do Indije. Poleg tega je bil znan po svojem obsežnem kulturnem prispevku, ki je združeval grško in perzijsko kulturo. Kljub kratkemu vladanju je veljal za enega najvplivnejših voditeljev v zgodovini. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija je obdobje, ki sledi Aleksandru Velikemu in se osredotoča na razvoj kulture, znanosti in umetnosti v grških mestih. V tem obdobju so grška mesta sprejela makedonsko kulturo, kar je privedlo do nastanka helenizma. Pomembni dosežki tega obdobja vključujejo velika arhitekturna dela, znanstvene in literarne inovacije ter filozofsko razmišljanje. Helenistična Grčija je močno vplivala na zgodovino sveta. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartaginskim imperijem, ki so trajale od leta 264 do 146 pr. n. št. Vojne so se začele zaradi rivalstva med obema državama za nadzor nad Zahodnim Sredozemljem. Rim je zmagal v vseh treh vojnah in postal najmočnejša sila v Sredozemlju. Punske vojne so pustile pomemben vpliv na zgodovino Rima. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Rimsko Grčijo običajno opisujemo kot obdobje, ko se je Rim povezal z Grčijo po osvojitvi makedonskih kraljestev. V tem obdobju so Grki prevzeli rimske običaje, hkrati pa so Rimljani sprejeli grško kulturo. To obdobje je bilo zaznamovano s številnimi dosežki v znanosti, literaturi, filozofiji in umetnosti, vključno z deli kot sta Homerjeva Iliada in Odiseja. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski general, državnik in pisatelj, ki je igral ključno vlogo pri vzpostavitvi rimskega cesarstva. Cezar je bil vodja rimske vojske in vodja države med 49 in 44 pr. n. št. Uvedel je številne reforme, vključno s reformo koledarja, in poskušal okrepiti svojo oblast. Cezar je bil ubit leta 44 pr. n. št., vendar so njegove ideje in dosežki pomembno vplivali na rimska cesarstva. -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski cesar, ki je vladal med letoma 27 pr. n. št. in 14 n. št. Oktavijan je bil posvojenec Gaja Julija Cezarja in je prevzel njegovo ime po smrti. Med svojo vladavino je Oktavijan okrepil rimske oblasti in izboljšal upravljanje cesarstva. Oktavijan je bil znan tudi po gradnji številnih javnih zgradb, kot so forumi in templji. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je vladalo več kot pet stoletij in je bilo eno najmočnejših imperijev v zgodovini. Zgrajeno na osvajanju, je povezovalo ljudi in kulture iz celotnega sveta. Njegovo bogastvo, vojska in tehnologija so oblikovali zahodno civilizacijo. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščanstvo se je začelo kot majhna judovska sekte v Palestini, a je kmalu preraslo v globalno vero, ki je močno vplivala na zahodno civilizacijo. Verjame se, da je bilo krščanstvo ustanovljeno s prihodom Jezusa Kristusa, ki je bil kasneje križan in vstal od mrtvih. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Po dolgem obdobju nestabilnosti se je Rimsko cesarstvo na koncu razdelilo na dva dela: zahodni in vzhodni. Zahodni del je bil oslabljen zaradi nenehnih napadov barbarov, medtem ko je vzhodni del postopoma prešel v bizantinsko cesarstvo. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo, imenovano tudi Vzhodno rimsko cesarstvo, je bilo naslednik Rimsko-vzhodnega imperija. Njegova kultura in religija sta se močno odrazila v pravoslavnem krščanstvu, ki je bilo prevladujoča religija v državi. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo uradna vera rimskega cesarstva v času vladanja cesarja Konstantina Velikega. To je pomembno vplivalo na širjenje krščanstva po vsem Rimskem cesarstv -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Zahodni del Rimsko cesarstva je bil oslabljen zaradi številnih napadov barbarov, ekonomskega zloma in političnih neuspehov. Leta 476, ko je zadnji cesar Odoaker strmoglavil, je propadel zahodni del Rimsko cesarstva. -
Period: 476 to 1492
srednji vek
Srednji vek se nanaša na obdobje v zahodni zgodovini med padcem Rimskega cesarstva in renesanso. Značilen je po vladavini fevdalnih gospodov, cerkveni hierarhiji, vojnah križev in počasnem gospodarskem razvoju. -
Period: 499 to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Med 492 in 449 pr.n.št. so se Perzijci in Grki spopadli v seriji vojn, ki so vključevale nekatere najslavnejše bitke v zgodovini, kot sta Maratonska in Salaminska bitka. Vojne so končale z zmago Grkov, ki so ohranili neodvisnost in začeli razvijati kulturo, ki je vplivala na zahodno civilizacijo. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Vladar Bizantinskega cesarstva od 527 do 565. Bil je znan po prizadevanjih za obnovo cesarstva in njegovih prizadevanjih na področju prava in arhitekture. Uveljavil je kodeks civilnega prava in poskušal obnoviti ozemlja zahodnega rimskega cesarstva. V njegovi dobi se je zgodovina Bizanca prepletla z zgodovino zahodne Evrope. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Islamski prorok Mohamed je leta 610 prejel svoje prve objave od Boga in začel širiti islam po Arabiji. Islam se je hitro širil in postal ena največjih svetovnih religij, ki je vplivala na kulturo, politiko in gospodarstvo v Aziji, Afriki in Evropi. Islam je prispeval k razvoju matematike, znanosti, filozofije in umetnosti. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila zgodovinska pokrajina na območju današnje Slovenije in Avstrije, ki je obstajala v zgodnjem srednjem veku. Bila je ena od prvih slovanskih držav in pomembna za ohranjanje slovenske kulture. Karantanski knezi so bili vključeni v Frankovo cesarstvo in kasneje v Bavarsko. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bila dolgotrajna vojna med krščansko Španijo in muslimanskimi Mauri, ki so leta 711 zavzeli večino Iberskega polotoka. Krščanski vladarji so se postopoma borili za ponovno zavzetje ozemlja, ki se je končno zgodilo leta 1492 z zavzetjem Granade. Rekonkvista je bila pomembna za utrditev krščanskega vpliva v Španiji. -
Period: 776 to 500
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična Grčija označuje obdobje med 8. in 6. stoletjem pr. n. št., ko so se razvile prve grške poleis. To obdobje je zaznamovalo tudi razcvet umetnosti, filozofije, literature in politike, ter pomembno vplivalo na razvoj zahodne civilizacije. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Leta 800 je papež Leon III. kronal Karla Velikega za rimskega cesarja, kar je pomenilo ponoven vzpon zahodnega cesarstva. Karel Veliki je bil ključni voditelj frankovskega kraljestva, ki je združil večino zahodne Evrope in postavil temelje za srednjeveško Evropo. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma v krščanstvu je bil dogodek, ki se je zgodil leta 1054 in je razdelil krščansko cerkev na vzhodno in zahodno. Šlo je za različne interpretacije doktrin in teoloških razlik, ki so se kopičile skozi stoletja. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile serija vojaških odprav, ki jih je zahodna cerkev organizirala v 11. in 13. stoletju, da bi se borila proti muslimanski oblasti nad Jeruzalemom in drugimi svetimi kraji. Te vojne so imele velik vpliv na zgodovino Evrope in Bližnjega vzhoda. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila kulturna in intelektualna gibanja, ki sta se pojavila v 14. in 15. stoletju v Italiji. Osredotočala sta se na obuditev antičnih grških in rimskih idealov ter umetnosti, filozofije in znanosti, kar je vplivalo na intelektualno in kulturno podobo Evrope -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili ena najmočnejših in najpomembnejših plemiških družin na območju današnje Slovenije v 14. in 15. stoletju. Zgradili so si močno utrdbo v Celju, kjer so vladali s posestmi po vsej srednji Evropi. Njihova najbolj znana predstavnica je bila Barbara Celjska, ki se je poročila s cesarjem Sigismundom Luksemburškim. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge je bila eden najhujših izbruhov bolezni v zgodovini človeštva, ki je v Evropi terjala več milijonov življenj med 14. in 17. stoletjem. Simptomi so vključevali visoko vročino, hude bolečine, otekle bezgavke in črne madeže po koži. Bolezen je bila prenašana z bolha na podganah, ki so bile pogoste v srednjeveških mestih. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi so bili napadi osmanskega cesarstva na srednjo Evropo, ki so se začeli v 14. stoletju. Turki so zavzeli velik del Balkana, Madžarsko in del Avstrije, ter zavladali nad večjim delom vzhodnega Sredozemlja. Ti napadi so pripomogli k padcu bizantinskega cesarstva in so imeli dolgotrajne posledice za Evropo. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Johannes Gutenberg je izumil tiskarski stroj v 15. stoletju, kar je omogočilo hitro in učinkovito razmnoževanje knjig. Tisk je imel velik vpliv na družbo in kulturo, saj je omogočil lažji dostop do znanja in je prispeval k širjenju idej in izobraževanju ljudi. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Zavzetje Konstantinopla s strani Osmanov leta 1453 je označilo konec bizantinskega cesarstva in začetek osmanskega. Turki so zavzeli mesto po več tednih obleganja in uničili nekatere od najbolj ikoničnih zgradb, vključno s cerkvijo Hagia Sophia. To je bilo pomembno tudi za evropsko zgodovino, saj so Turki tako imeli dostop do srednje Evrope. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili družbeni nemiri, ki so se zgodili v srednjem veku. V Sloveniji so izbruhnili zaradi nezadovoljstva kmetov s svojim položajem in grožnjo izgube lastništva. Najbolj znan je bil Kmečki upor leta 1515, ki je zajel večino slovenskih dežel. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Kolumbovo odkritje Amerike leta 1492 je bilo ključni dogodek v zgodovini odkrivanja novih svetov. Kristofor Kolumb je prepričal španskega kralja Ferdinanda in kraljico Izabelo, da ga financirata na potovanju proti zahodu v iskanju novega morskega potovanja do Indije. Namesto tega je odkril novo celino, ki je spremenila svet. -
Period: 1492 to
novi vek
Novi vek je zgodovinski obdobje, ki se je začelo po srednjem veku in se končalo z začetkom moderne dobe. To obdobje je bilo zaznamovano s številnimi pomembnimi dogodki, kot so odkritje Amerike, reformacija, kmečki upori in začetek znanstvene revolucije. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bila gibanje v 16. stoletju, ki je imelo za cilj reformirati Katoliško cerkev in ponovno vzpostaviti krščansko vero na bolj čist in pristen način. Glavni voditelji so bili Martin Luther, Jean Calvin in Huldrych Zwingli. Gibanje je imelo velik vpliv na Evropo in vodilo do razdelitve krščanstva na katoliško in protestantsko vejo. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 natisnil protestantski tiskar Primož Trubar. To je bil pomemben mejnik za razvoj slovenskega jezika in književnosti, saj je omogočilo tiskanje v slovenščini in širjenje krščanskega znanja med Slovenci. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil dogovor, dosežen med katoliškimi in protestantskimi vladarji Nemčije leta 1555. Dogovor je priznaval uradno ravnovesje moči med katoliško in protestantsko vero ter omogočal svobodo veroizpovedi in verske pravice ljudi v Nemčiji. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Jurij Dalmatin je leta 1584 objavil prvo slovensko slovnico in prevod Svetega pisma v slovenščino. To je bil pomemben korak za razvoj slovenskega jezika in književnosti ter za utrditev krščanske vere med Slovenci. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj v 17. stoletju. Bil je zagovornik absolutistične oblasti, ki mu je omogočala, da je imel popoln nadzor nad državo. Med njegovim vladanjem se je Francija preoblikovala v eno najmočnejših držav v Evropi in postala središče kulture in umetnosti. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo gibanje v 18. stoletju, ki se je zavzemalo za razum, znanost in svobodo. Osrednji filozofi tega obdobja so bili Voltaire, Jean-Jacques Rousseau in Immanuel Kant. Razsvetljenci so nasprotovali absolutističnim vladarjem, ter se zavzemali za večjo svobodo govora in vere. Njihove ideje so imele velik vpliv na družbeno in politično dogajanje tistega časa. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica v 18. stoletju. Znana je bila po svojih reformah v vojski, izobraževanju in zdravstvu. V času svoje vladavine je poskušala omejiti vpliv plemstva in klera ter izboljšati življenje ljudi. Bila je tudi mati Marie Antoinette, ki je postala francoska kraljica. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija je bila obdobje v zgodovini, ko se je s pojavom strojev začela masovna proizvodnja. Njene posledice so bile velike spremembe v družbenem in gospodarskem življenju, kot so uvedba tovarn, povečanje produktivnosti, razvoj transporta in urbanizacija. Revolucija se je začela v Angliji v 18. stoletju in se kasneje razširila po svetu. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
znan po svojih vojaških zmagah in političnih reformah. Postal je francoski cesar in uvedel številne reforme, kot so kodifikacija zakonov, uvedba meritokracije in modernizacija infrastrukture. Njegov vpliv se je razširil po Evropi, vključno s Slovenijo. -
NASTANEK ZDA
Nastanek ZDA se nanaša na dogodke v zgodovini Severne Amerike, ki so vodili do ustanovitve Združenih držav Amerike leta 1776. V tem obdobju so se kolonije uprle britanski vladavini in se odločile za samostojnost. Kasneje so ZDA postale ena izmed najmočnejših držav na svetu z velikim vplivom na globalno politiko in gospodarstvo. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija je bila revolucionarno gibanje, ki se je začelo leta 1789 v Franciji in pripeljalo do padca francoske monarhije. Revolucija je bila posledica nezadovoljstva ljudi z družbeno in politično ureditvijo ter je prinesla velike spremembe v Franciji in drugod po svetu. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile območje, ki ga je Napoleon Bonaparte zasedel med letoma 1809 in 1813, in zajemalo je večino današnje Slovenije ter del Hrvaške in Italije. Napoleon je ustanovil ilirske province z namenom, da bi spodbudil kulturno in gospodarsko rast tega območja ter zmanjšal vpliv Avstrije. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem je bil politični sistem, ki ga je uveljavil avstrijski kancler Klemens von Metternich v 19. stoletju. Sistem je temeljil na absolutni oblasti monarha in ohranjanju statusa quo v evropski politiki, s čimer se je poskušalo preprečiti morebitne revolucije ali spremembe. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Svete alianse v Ljubljani je bil diplomatski dogodek, ki se je zgodil leta 1821 in je bil del serije kongresov, ki so sledili porazu Napoleona. Namen kongresa je bil okrepiti vladavino monarhije in preprečiti razširjanje liberalnih in nacionalističnih idej po Evropi. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franca Jožefa I. so kronali za cesarja Avstro-Ogrske leta 1848 in je vladal do leta 1916. Med njegovo vladavino so se zgodili številni dogodki, kot so okupacija Bosne in Hercegovine, grajenje železniških prog, reforme v izobraževanju, pa tudi naraščanje nacionalizmov in konfliktov, ki so nazadnje privedli do 1. svetovne vojne. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
n 1849, ko so se številni narodi v Evropi borili za svoje pravice in neodvisnost. Slovenija se je vključila v to gibanje in zahtevala enake pravice kot druge narode v avstrijski monarhiji. To je prispevalo k oblikovanju zedinjene Slovenije, ki je postala del Kraljevine SHS in kasneje Jugoslavije. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem je bilo obdobje vladavine avstrijskega kanclerja F. J. Bacha v drugi polovici 19. stoletja, ko je bil uveden sistem centralizirane oblasti in omejevanja svobod. V tem obdobju so bile uvedene tudi razne represivne zakonodaje, kot je na primer zakon o tisku, ki je omejeval svobodo tiska. Ta sistem vladanja je povzročil mnogo nezadovoljstva in nasprotovanja v avstrijskih deželah. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja, ko so se pojavile nove tehnologije in načini proizvodnje, kot je na primer uporaba električne energije in avtomatizacija proizvodnje. To je prineslo mnoge spremembe v industriji, gospodarstvu in družbi na splošno. Pojavila se je tudi nova družbena skupina, industrijska delavstvo. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je nastala leta 1861, ko so se združile različne italijanske države pod vodstvom piemontskega kralja Viktora Emanuela II. in njegovega premiera Cavourja. S tem se je končala razdrobljenost Italije in se začela enotna država. Kljub temu so se pojavile številne težave, kot so razlike med severom in jugom, vprašanje narodnih manjšin in nezadovoljstvo delavstva. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila oboroženi spopad med severnimi in južnimi državami ZDA. Glavni vzrok za vojno je bil spor o suženjstvu in ekonomskih razlikah med severom in jugom. Po štirih letih bojevanja so se zmagoviti severni zvezniki in ukinili suženjstvo. Vojna je pustila globok družbeni, gospodarski in politični vpliv na ZDA in je bila pomemben korak v boju proti rasizmu. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je bila velesila, ki je obstajala od leta 1867 do leta 1918 in je zajemala ozemlje današnje Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, del Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Nastala je po avstrijsko-italijanski vojni in po tem, ko je Avstrija priznala Madžarsko kot neodvisno državo. Avstro-Ogrska je bila znana po svoji meščanski kulturi, vendar je imela težave z različnimi narodi in njihovimi zahtevami po samostojnosti. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je bila zveza nemških držav, ki je obstajala od leta 1871 do leta 1918. Nastala je po francosko-pruski vojni in združitvi 25 nemških držav v eno državo. Nemško cesarstvo je bilo zelo močno gospodarsko in vojaško, vendar je imelo težave z različnimi narodi in njihovimi zahtevami po samostojnosti. Cesarstvo je doživelo veliko političnih, družbenih in kulturnih sprememb v svojem kratkem obdobju obstoja. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Slovenec, vojaški poveljnik in kulturni delavec, znan po svoji vlogi v bojih na soški fronti med prvo svetovno vojno. Maister je postal znan kot vodja obrambe Maribora leta 1918, ko je prevzel nadzor nad mestom in ga osvobodil avstrijske oblasti ter ga priključil k novo ustanovljeni Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Osrednji dogodek, ki je sprožil verigo dogodkov, ki so privedli do prve svetovne vojne. Atentat na Rudolfa, prestolonaslednika Avstro-Ogrskega cesarstva, se je zgodil leta 1914 v Sarajevu in je bil izhodišče za vojno med velesilami. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
"Prva svetovna vojna: Obsežen globalni konflikt, ki je potekal med letoma 1914 in 1918. Vojna je zajela večino velikih evropskih držav ter se razširila na druge kontinente. Bila je zaznamovana z uničenjem, izgubami življenj in uporabo smrtonosnih novih tehnologij. Prva svetovna vojna je imela pomemben vpliv na zgodovino 20. stoletja. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Eno najpomembnejših bojišč prve svetovne vojne, ki se je raztezalo na ozemlju med Italijo in Avstro-Ogrsko. Dolga in zahtevna vojaška kampanja je trajala od leta 1915 do 1917 ter prinesla veliko trpljenja in smrti. Soška fronta je postala simbol vojne na gorskem terenu in vojaškega zastoja. -
RUSKA REVOLUCIJA
Pomembno zgodovinsko dogajanje, ki se je zgodilo leta 1917 v Rusiji. Revolucija je privedla do padca ruskega carstva in vzpona komunistične oblasti pod vodstvom boljševikov. Revolucija je imela širok vpliv na svetovno politiko, ki je vodil do vzpostavitve Sovjetske zveze in močno spremenila tok zgodovine. -
Period: to
sodobnost
Obdobje sodobnosti je zaznamovano z izjemnim tehnološkim napredkom, globalizacijo, demokracijo in razvojem človekovih pravic. Na kulturnem področju so se pojavile nove umetniške smeri in stili, kot so modernizem, postmodernizem in sodobna umetnost. V politiki so se zgodile pomembne spremembe, kot so razpadi imperijev in osamosvojitve držav. Sodobnost prinaša tudi nove izzive, kot so podnebne spremembe in globalni terorizem, ter priložnosti za nadaljnji razvoj družbe. -
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
"Stalinizem v Sovjetski zvezi: Obdobje vladavine Josefa Stalina v Sovjetski zvezi, ki je trajalo od leta 1924 do njegove smrti leta 1953. Stalinizem je bil zaznamovan z totalitarnim nadzorom, kolektivizacijo kmetijstva, izvajanjem velikih čistk in političnimi represijami. Gospodarstvo je bilo usmerjeno v načrtovalno gospodarstvo, ki je prineslo industrializacijo, vendar je povzročilo tudi velike človeške in gospodarske izgube. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS in Jugoslavija: Država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (KSHS), kasneje pa preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Ustanovitev države je pomenila združitev različnih južnoslovanskih narodov pod enotno monarhijo. Jugoslavija je obstajala do konca druge svetovne vojne in kasnejše razpade v letu 1991. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Konferenca, ki je potekala leta 1919 v Parizu po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih sil, da bi določili pogoje miru in oblikovali nov svetovni red. Konferenca je prinesla nastanek Versajskega sistema, določila meje in pogoje za različne države ter postavila temelje za mednarodno politiko v 20. stoletju. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Obdobje gospodarskega in kulturnega razcveta, ki je sledilo koncu prve svetovne vojne. Zaznamovano je bilo z intenzivno industrijsko rastjo, hitrim urbanizacijo, umetniško in literarno eksplozijo ter spremembami v družbenih normah. Kljub svojemu sijaju je zlata dvajseta leta kasneje doživela pretres zaradi velike gospodarske krize. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Pogodba, sklenjena po prvi svetovni vojni med zmagovalnimi silami in Kraljevino Madžarsko. Pogodba je določila novo mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS (kasneje Jugoslavijo), zaradi česar je Prekmurje postalo del jugoslovanskega ozemlja. Ta sprememba je močno vplivala na prebivalstvo in politično ureditev regije. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Referendum, ki je potekal leta 1920 v pokrajini Koroški, da bi določil pripadnost regije med Avstrijo in Kraljevino SHS (kasneje Jugoslavijo). Plebiscit je bil odgovor na določanje meja po prvi svetovni vojni in je omogočil prebivalcem Koroške, da odločijo o svoji prihodnosti. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Obdobje vladavine Josefa Stalina v Sovjetski zvezi, zaznamovano z totalitarnim nadzorom, političnimi represijami, kolektivizacijo kmetijstva in načrtovalnim gospodarstvom. Stalinizem je imel globoke posledice za družbo, gospodarstvo in kulturo Sovjetske zveze ter je povzročil veliko trpljenje in smrti. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Politično gibanje, ki se je razvilo v Italiji po prvi svetovni vojni pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašizem je združeval avtoritarno obliko vladanja, nacionalizem in korporativizem. Mussolini je vzpostavil diktaturo, ki je nadzorovala italijansko družbo in izvajala agresivno zunanjo politiko. Fašizem je pustil globok pečat na italijanski zgodovini. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Globalna ekonomska kriza, ki je izbruhnila leta 1929 in močno prizadela svetovno gospodarstvo. Finančni zlom na Wall Streetu je sprožil spiralo bankrotov, brezposelnosti in padec proizvodnje. Kriza je imela globok vpliv na življenje ljudi in je služila kot sprožilec za nadaljnje politične in gospodarske spremembe. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Ideologija in politični sistem, ki ga je vodil Adolf Hitler med leti 1933 in 1945. Nacizem je bil zaznamovan z rasizmom, totalitarizmom in agresivno zunanjo politiko. Pod nacističnim režimom je Nemčija izvajala holokavst ter sprožila drugo svetovno vojno, ki je imela katastrofalne posledice." -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1936 in 1939 v Španiji. Vojskovodje republikanske strani so se spopadli z nacionalističnimi silami pod vodstvom generala Francisca Franca. Vojaški spopadi so se prepletali s političnimi ideologijami in so imeli močan mednarodni odmev. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Globalni konflikt, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. Vojna je zajela večino svetovnih sil in je prinesla ogromno uničenje, izgube življenj ter kršitve človekovih pravic. Vojna je bila zaznamovana z nacistično nemško agresijo, holokavstom, japonskim napadom na Pearl Harbor in zavezniki, ki so se borili proti silam Osi, dokler niso dosegle zmage leta 1945. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Vojaška invazija na Kraljevino Jugoslavijo leta 1941 med drugo svetovno vojno. Sile Osi, vključno z Nemčijo, Italijo in drugimi državami, so napadle Jugoslavijo, kar je vodilo do razpada države in okupacije ter vzpona odporniškega gibanja. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Država, ustanovljena po prvi svetovni vojni, ki je obsegala različne južnoslovanske narode. Jugoslavija je bila vključena v večje svetovne dogodke, vključno z drugo svetovno vojno, in doživela razpade in spremembe politične ureditve v kasnejših letih. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Napetost in rivalstvo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki po koncu druge svetovne vojne. Hladna vojna je bila zaznamovana z ideološkim spopadom, tekmo v oboroževanju in vojaško blokado med kapitalističnimi in komunističnimi silami. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Vojaški konflikt med letoma 1950 in 1953 med Severno Korejo, ki je bila podprta s strani Kitajske in Sovjetske zveze, ter Južno Korejo, ki jo je podpirala Združene države Amerike in Združeni narodi. Korejska vojna je pripomogla k utrditvi delitve Korejskega polotoka na sever in jug ter poglobila napetosti med vzhodnim in zahodnim blokom. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Ustanovljena leta 1951 kot prva evropska institucionalna povezava. Skupnost, kasneje preimenovana v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), je združevala šest držav, vključno z Nemčijo in Francijo, s ciljem vzpostavitve skupnega trga za premog in jeklo ter spodbujanja gospodarske integracije v Evropi. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Sporazum, podpisan leta 1992, ki je urejal vprašanje neodvisnosti Republike Bosne in Hercegovine. Memorandum je bil sklenjen v okviru mednarodnih prizadevanj za prenehanje vojne v Bosni in Hercegovini in določal pogoje za vzpostavitev suverene države na ozemlju bivše Jugoslavije. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje, ustanovljeno med hladno vojno, ki je povezovalo države, ki so se izogibale opredelitvi med vzhodnim in zahodnim blokom. Gibanje neuvrščenih je združevalo večino držav v razvoju, ki so si prizadevale za neodvisnost, suverenost in nevmešavanje velesil v njihove zadeve. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Ustanovljena leta 1957, je bila predhodnica Evropske unije. Evropska gospodarska skupnost je bila zasnovana za vzpostavitev skupnega trga med ustanovnimi članicami, kar je vodilo k povečanju gospodarskega sodelovanja in integracije v Evropi. -
KUBANSKA KRIZA
Napetost med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo leta 1962, ko so Sovjeti postavili jedrske rakete na Kubi. Kriza je skoraj pripeljala do vojaškega spopada med velesilama in je predstavljala vrhunec hladne vojne. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Oboroženi spopad, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 med komunistično Severno Vietnamom, podprt s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ter južnim, protikomunističnim Vietnamom, podprtim zlasti s strani Združenih držav Amerike. Vojaški konflikt je imel globok vpliv na regijo in je povzročil veliko izgubo življenj. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Zgodovinski dogodek, ko je leta 1969 posadka ameriške vesoljske misije Apollo 11 pristala na Luni. Pristanek je predstavljal prelomni dosežek za človeštvo in je bil pomemben mejnik v raziskovanju vesolja. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Nesreča, ki se je zgodila leta 1986 v jedrski elektrarni v Černobilu v Ukrajini. Nesreča je povzročila jedrski izpust in eno najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Ima dolgotrajne posledice za okolje in zdravje ljudi. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Dokument, ki je bil sprejet leta 1991 in je označil pomemben korak k osamosvojitvi Slovenije. Deklaracija je izrazila voljo slovenskega naroda po samostojnosti in suverenosti ter je pripomogla k procesu ustanovitve neodvisne države Republike Slovenije. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Volitve, ki so potekale leta 1990 v Sloveniji in drugih republikah nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Te volitve so označile prehod iz enopartijskega sistema v večstrankarski demokratični sistem in so bile ključnega pomena za osamosvojitev in razpad Jugoslavije. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Referendum, ki je potekal leta 1990 v Sloveniji, kjer je večina volivcev podprla osamosvojitev od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Plebiscit je bil ključen korak v procesu osamosvajanja in utrjevanju samostojnosti Slovenije. -
Period: to
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Leta 1991 je bila sprejeta slovenska ustava, ki je določala pravno in politično podlago za delovanje samostojne Republike Slovenije. Ustava je zagotovila temeljne človekove pravice, demokratične institucije in razdelitev oblasti ter postavila okvir za nadaljnji razvoj države. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
- junija 1991 je bila v slovenskem parlamentu razglašena samostojnost Republike Slovenije. Ta dogodek je označil uradno ločitev Slovenije od Jugoslavije in začetek procesa mednarodnega priznanja nove države.
-
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Kratek oboroženi konflikt, ki je potekal med vojaškimi silami Republike Slovenije in JLA (Jugoslovanska ljudska armada) leta 1991. Vojna je izbruhnila po razglasitvi samostojnosti in je končala z umikom JLA ter priznanjem neodvisnosti Slovenije s strani mednarodne skupnosti. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave leta 1991 je predstavljalo ključni korak v procesu osamosvajanja Slovenije. Ustava je zagotovila pravno podlago za delovanje samostojne države, varstvo človekovih pravic, demokratične institucije in razdelitev oblasti. S svojimi določbami je utrdila suverenost Slovenije in postavila temelje za nadaljnji politični in gospodarski razvoj ter vključitev v mednarodno skupnost. -
EVROPSKA UNIJA
Slovenija je postala članica Evropske unije leta 2004. Članstvo v EU je prineslo gospodarske, politične in pravne prednosti ter Sloveniji omogočilo aktivno sodelovanje v evropskem integracijskem procesu. -
VKLJUČITEV V NATO
Slovenija je postala članica NATO leta 2004. Vstop v Severnoatlantsko zavezništvo je okrepil varnostne povezave Slovenije z zahodnimi državami ter prispeval k stabilnosti in obrambnemu sodelovanju v regiji. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Leta 2007 je Slovenija uvedla evro kot svojo valuto, postala članica euroobmočja in s tem pridružena članica Evropske monetarne unije. Vstop v euroobmočje je povečal ekonomsko stabilnost in olajšal poslovne ter trgovinske odnose s partnerskimi državami. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza, ki je zajela svet med leti 2008 in 2013, je bila ena najhujših kriz po Veliki depresiji. Začela se je z zlomom hipotekarnega trga v ZDA in se razširila na globalno gospodarstvo. Banke so se soočile s finančnimi težavami, podjetja so propadala, brezposelnost je naraščala, in države so se znašle v dolgovih. Vlade so sprejele ukrepe za reševanje bank, spodbujanje gospodarstva in krepitev regulacije finančnega sektorja, vendar je okrevanje trajalo več let. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija COVID-19, ki je izbruhnila leta 2019, je imela izjemen vpliv na globalno družbo in gospodarstvo. Virus SARS-CoV-2 se je hitro širil po svetu, povzročil veliko število okužb in smrti ter prisilil države k uvedbi strogih ukrepov, kot so omejitve gibanja, zaprtje podjetij in šol. To je povzročilo padec svetovnega gospodarstva, povečanje brezposelnosti in velike izzive v zdravstvenem sistemu. Številne države so se lotile cepljenja in izvajanja testiranja za obvladovanje epidemije.