ČASOVNA OBDOBJA

  • Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

    PRAZGODOVINA

    Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
  • 3500 BCE

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
    Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4. tisočletja pr. Kr. razvile v južnem delu Mezopotamije. Nastajale so večinoma ob velikih rekah. Značilno za to obdobje je bilo namakalno poljedelstvo in razslojena družba.
  • Period: 3500 BCE to 476

    STARI VEK

    Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska, ter kasneje starogrška, rimska in druge.
  • Period: 2200 BCE to 1120 BCE

    PREDHOMERSKA DOBA

    Vzpon prve visoke kulture na otoku Kreta. Tukaj je nastala legenda o Minotavru - pošasti z človeškim telesom in bikovo glavo. Mikenska civilizacija je bila prva napredna civilizacija v Grčiji znani po mestni ureditvi ter njihovi pisavi.
  • Period: 1120 BCE to 776 BCE

    GRŠKA TEMNA DOBA

    Gre za obdobje, za katerega je značilno pomanjkanje pisnih virov in arheoloških najdb. Med temno dobo je Grčija doživela družbeno in gospodarsko krizo, kar je privedlo do razpada nekaterih civilizacij in nastanka novih. Tukaj so se razvile tudi prve grške kolonije.
  • 800 BCE

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV
    Okoli leta 800 pr. Kr se ja na grškem ozemlju razvila množica samostojnih mestnih držav katere so bile imenovane polisi. Bili so središče političnega, upravnega in verskega življenja. Med seboj so bili velikokrat v vojni. Razlikovali so se po obliki vladanja.
  • Period: 776 BCE to 500 BCE

    ARHAIČNA GRČIJA

    Obdobje razcveta na različnih področjih:literature,matematike, umetnosti, filozofije, arhitekture.... Vojne med mestnimi državami, Šparta in Atene. Nastali so polisi ali samostojne mestne države.
  • 753 BCE

    USTANOVITEV RIMA

    USTANOVITEV RIMA
    Na Apeninskem polotoku so živela številna ljudstva. Eno izmed teh ljudstev imenovano Latini, je v 8. stoletju pr. Kr. ustanovilo mesto Rim. Ta naselbina je postala mestna država, ki so jo vodili kralji. Ti kralji so bili kasneje izgnani in s tem je nastala Rimljanska republika.
    Virtual Ancient Rome in 8 minutes:
    Ancient Rome
  • Period: 509 BCE to 27 BCE

    RIMSKA REPUBLIKA

    Potem ko so leta 509 Rimljani izgnali kralja je nastala rimska republika. Prebivalci so se delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce. Patriciji so bili bogati, imeli velika posestva in bili so edini, ki so bili lahko izvoljeni za najvišje državne uradnike. Plebejci so bili revni, ampak so imeli volilno pravico. Delovale so tri veje oblasti vsake s svojimi nalogami: izvršilna, zakonodajna ter sodna oblast.
  • Period: 500 BCE to 323 BCE

    KLASIČNA GRČIJA

    Velja za obdobje napredka znanosti, medicine, astronomije in tehnike. Nadeljevale so se vojne med mestni državami. Ter grško-perzijske vojne. Razšerila se je grška kultura, jezik in športne igre (Olimpiske igre).
  • Period: 499 BCE to 479 BCE

    GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

    Povezovanje grških polisov v boju proti Perzicem. Imperij Perzicov je segal od iranske planote do vzhodnega Sredozemlja. Spopadi so potekali: na Maratonskem polju, pro Termopilah, pri Salamini in pri Platajah. Grki so dosegli zmago zaradi naprednejše taktike, bolšo oboroženostjo ter nasploh bolše pripravljenosti.
  • Period: 356 BCE to 323 BCE

    ALEKSANDER VELIKI

    Po pelopeneških vojnah so grški polisi oslabeli. Osvojila jih je Makedonija nova vojaška sila na severu. Aleksander je bil sin Filipa II. Makedonskega. Vodil je pohod proti Perziji in jo tudi premagal. Združil je grško ter perzijsko kulturo. Umrl je star komaj 33 let. Po njegovi smrti je nastalo več manjših držav.
  • Period: 323 BCE to 146 BCE

    HELENISTIČNA GRČIJA

    Obdobje med smrtjo Aleksandra Velikega in priključitvijo Rimski republiki. Updel je pomen Grčije v grško govorečem svetu. Izgubili so kretsko vojno ter zaplet zaveznikov k makedonske vojne. Rimljani s časom nadzorovali celotno Grčijo.
  • Period: 264 BCE to 146 BCE

    PUNSKE VOJNE

    To so bile tri vojne med Rimsko republiko ter Kartagino. Prva (264–241 pr. n. št.) se je začela zaradi spora glede vpliva na Siciliji in se končala z rimsko zmago ter prevzemom nadzora nad otokom. Druga Punsko vojno (218–201 pr. n. št.) je zgodba o Hannibalovi pohodu čez Alpe in bitkah s sloni. Tudi ta vojna se je končala z rimsko zmago. Tretja Punsko vojna (149–146 pr. n. št.) se je začela zaradi obnavljanja kartaginske moči. Tudi tokrat so RImljani zmagali in uničili Kartagino.
  • Period: 146 BCE to 324

    RIMSKA GRČIJA

    Čas v katerem je Grčija pod rimsko oblastjo. Traja več stoletij. Rimljani prevzamejo grško kulturo in umetnost ter jo združijo z njihovo, kar pripelje arhitekturo, kiparstvo in filozofijo.
  • Period: 100 BCE to 44 BCE

    GAJ JULIJ CEZAR

    Bil je vojaški povelnik, ki se je z uspehi v vojski povzpel na mesto voditelja. Postal je diktator in s tem je propadla republika. Imel je veliko podporo prebivalstva z reformami. Senatorji so mu nasprotovali in so ga v zaroti ubili.
  • Period: 63 BCE to 14

    GAJ OKTAVIJAN AVGUST

    Po Cezarjevi smrti je izbruhnil boj za oblast, v tem boju je zmagal Cezarjev nečak inb posinovljenec Gaj Oktavijan. Leta 27 pr. Kr je senat Oktavijanu podeli naziv Avgust, kar je pomenilo vzvišeni.
  • Period: 27 BCE to 476

    RIMSKO CESARSTVO

    V drugi polovici 1. stoletja pr. Kr so številni vojaški uspehi prinesli velik ugled vojaškemu povelniku Juliju Cezarju. S tem se je začel propad republike ter rojstvo cesarstva. Cesar je imenoval poklicno uradništvo, vojaške povelnike in svojega naslednika. Predlagal je zakone ter člane senata.
  • 1 CE

    ZAČETEK KRŠČANSTVA

    ZAČETEK KRŠČANSTVA
    Krščanstvo se je začelo v 1. stoletju na območju Judeje, ko je Jezus Kristus začel oznanjati Božje sporočilo in zdraviti ljudi. Po njegovem križanju so njegovi učenci začeli širiti njegov nauk in oznanjati njegovo vstajenje od mrtvih.
    Začetki Krščanstva
    How Did Christianity Start and Spread
  • 324

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
    Zaradi vojaških, poitičnih, gospodarskih ter družbenih težav je Cesar Dioklecijan konec 3. stoletja razdelil na dva dela: Vzhodnorimsko cesarstvo in Zahodnorimsko cesarstvo. Preseljevanje germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija.
    Razpad Rimskega Cesarstva
    Zgodnji srednji vek
  • Period: 324 to 1453

    BIZANTINSKO CESARSTVO

    Vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo po razpadu zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju. Središče je bilo v Konstantinoplu. Znano je po kulturni dediščini. Bilo je središče trgovine in trgovskih poti. Osvojeno leta 1453 z strani Osmanskega cesarstva.
  • 380

    KRŠČANSTVO KRŠČANSTVO POSTANE DRŽAVNA VERA V RISMKEM CESARSTVU

    KRŠČANSTVO KRŠČANSTVO POSTANE DRŽAVNA VERA V RISMKEM CESARSTVU
    Preganjanja kristjanov so se leta 313 nehala, ko je cesar Konstantin Veliki zagotovil versko svobodo. Cesar Teodozij je leta 394 razglasil krsčanstvo za državno vero.
  • 476

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
    Propad zahodnorimskega cesarstva se je začel v 4. stoletju in je posledica političnih nemirov, slabega vodenjea, vojaških porazov, ekonomskih težav in invazij tujih narodov, kot so Huni, Goti in Vandali. V 5. stoletju so germanska plemena začela vdor v rimsko ozemlje in postopoma osvajala ozemlje zahodnega cesarstva.
  • Period: 476 to 1492

    Srednji vek

    Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krsčanstva, razvoja mest in obrti.
  • Period: 527 to 565

    CESAR JUSTINIJAN I

    Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Bil je znan po svojem reformnem programu, ki je vključeval ponovno združitev rimskega cesarstva, obsežne pravne reforme, gradnjo številnih javnih zgradb, vključno s katedralo Hagia Sophia v Carigradu, in vojaške kampanje za ponovno osvojitev zahodnega Sredozemlja.
  • 622

    ZAČETEK ISLAMA

    ZAČETEK ISLAMA
    Islam se je začel v 7. stoletju v Meki, ki je bila pomembno versko in trgovsko središče v Arabskem polotoku. Mohamed, islamski prerok, je prejel božje razodetje od angela Gabriela in začel oznanjati Božjo besedo ljudem v Meki.
  • Period: 623 to 828

    KARANTANIJA

    Karantanija je bila država na ozemlju današnje Slovenije, ki je obstajala v času med 7. in 9. stoletjem. Karantanija je bila pomembna zaradi svoje geografske lege. Glavno mesto Karantanije je bilo Krnsko jezero, ki se danes nahaja v Avstriji. Karantanija je bila pod vplivom Bavarske in Frankov, vendar je ohranila svojo kulturo in jezik.
  • Period: 711 to 1492

    REKONKVISTA

    Rekonkvista je bila dolgotrajni proces osvajanja in ponovnega zavzetja Iberskega polotoka s strani krščanskih vojsk. V tem obdobju so se muslimanski vladarji iz Al-Andalusa krščanskim kraljestvom na severu Iberskega polotoka. Krščanske države so postopoma širile svoje ozemlje in si tako utirale pot do ponovne vzpostavitve krščanske oblasti nad celotno regijo.
  • 800

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
    Karel Veliki je bil kralj Frankovskega kraljestva in je bil kronan za rimskega cesarja leta 800 v Baziliki sv. Petra v Rimu. Ta dogodek se je zgodil, ko je Karel prišel v Rim, da bi rešil papeža Leona III. pred političnimi nasprotniki. Kot zahodni cesar je Karel prevzel dediščino rimskega cesarstva in utrdil svoj položaj kot vladar, ki je združil večino zahodne Evrope pod svojo oblastjo.
  • 1054

    VELIKA SHIZMA

    VELIKA SHIZMA
    Velika shizma v krščanstvu, znana tudi kot vzhodno-zahodna shizma, je bila ločitev med vzhodno pravoslavno in zahodno rimsko katoliško cerkvijo v letu 1054. Spor med cerkvama je izbruhnil zaradi različnih verskih, teoloških in političnih prepričanj, ki so se kopičila že več stoletij.
  • Period: 1095 to 1272

    KRIŽARSKE VOJNE

    Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve. Prva križarska vojna je bila leta 1095. Namen te vojne je bil dostop kristjanov do svete temlje v Jeruzalemu. Pomembne so tudi druge vojaške operacije iz različnih verskih, ekonomskih in političnih razlogov, ki so dobile papežev blagoslov.
  • Period: 1300 to

    HUMANIZEM IN RENESANSA

    Humanizem je gibanje, ki se je razvilo v Evropi v 14. in 15. stoletju in poudarja pomembnost človeka kot posameznika in njegovega dostojanstva. Poudarjali so grško-rimske kulture. Renesansa je bila kulturno gibanje, ki je sledilo humanizmu in se je razvilo v 14. stoletju v Italiji. V Renesančni umetnosti, literaturi in arhitekturi so se umetniki navdihovali iz klasične grško-rimske umetnosti, vendar so hkrati razvijali nov slog, ki se je osredotočal na resničnost in človeški ideal.
  • Period: 1322 to 1435

    CELJSKI GROFJE

    Celjski grofje so bili vplivna plemiška družina, ki je vladala na ozemlju današnje Slovenije in delu Hrvaške. Imeli so pomembno vlogo v političnem in kulturnem razvoju tistega obdobja ter so se izkazali kot sposobni vladarji in vojskovodje.
  • 1348

    EPIDEMIJA KUGE

    EPIDEMIJA KUGE
    Ta epidemija je bila ena izmed najsmrtonosnejših pandemij v zgodovini čoveštva. Črna kuga je najbolj poznana oblike, ta je terjala tretjino tedanje svetovne populacije. Kuga se je širila preko bolh, ki so jih prenašale podgane.
    Črna kuga
    Black Death
  • Period: 1408 to

    TURŠKI VPADI

    Turki so izvajali napade na ozemlja vzhodne in srednje Evrope, vključno z ozemljem današnje Slovenije. Ti vpadi so bili del osmanskega osvajanja in razširjanja teritorialne oblasti na področjih zunaj njihovega osrednjega ozemlja. Turški vpadi so povzročili veliko škodo in uničenje, ter privedli do dolgotrajnih spopadov med turškimi in evropskimi silami. Vpadi so se končali z evropsko zmago v bitki pri Sisku leta 1593 in nato s padcem osmanskega imperija na začetku 20. stoletja.
  • 1450

    IZUM TISKARSKEGA STROJA

    IZUM TISKARSKEGA STROJA
    Tiskarski stroj je bil izum, ki je omogočil hitrejšo in bolj učinkovito proizvodnjo tiskanih gradiv. Prvi tiskarski stroj je izumil nemški izumitelj Johannes Gutenberg, ki je uporabil kovinske matrice za tiskanje, namesto lesenih, kot so jih uporabljali prejšnji rokopisni mojstri.
  • 1453

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
    Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo 29. maja 1453, ko je turški sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopel, takratno glavno mesto Bizantinskega cesarstva. Turki so v bitki uporabili težko artilerijo, kar je bilo ključno pri premagovanju visokih mestnih obzidij.
    Padec Konstantinopla
    Fall of Konstantinopel
  • Period: 1478 to

    KMEČKI UPORI

    Kmečki upori so bili serija socialnih nemirov in revolucionarnih gibanj, ki so se zgodili v različnih delih Evrope. V teh uporih so kmetje in drugi revni ljudje protestirali proti težkim življenjskim pogojem in nepravičnemu obravnavanju s strani fevdalnih gospodarjev ter drugih oblastnih institucij. Ti upori so imeli pomembne posledice za razvoj slovenske družbe, vključno s krepitvijo nacionalne zavesti ter bojem za pravice kmetov in delavcev.
  • 1492

    KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE

    KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
    Krištof Kolumb je s tremi ladjami in posadko plul na zahod preko Atlantskega oceana, pri čemer je naletel na Karibske otoke ter kasneje pristal na obalah Južne in Srednje Amerike. Kolumb je verjel, da lahko doseže Azijo tako, da pluje na zahod, namesto na vzhod, kot so to počeli njegovi predhodniki.
    Odkritje Amerike
    How Christopher Columbus Found the New World
  • Period: 1492 to

    Novi vek

    Obdobje velikih in geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
  • 1517

    REFORMACIJA

    REFORMACIJA
    Reformacija je bilo gibanje, ki se je začelo kot verska reforma v krščanstvu, s ciljem reformirati in obnoviti Cerkev ter razdeliti krščansko vero na protestantsko in katoliško. Reformacija je privedla do ustanovitve novih krščanskih cerkva, kot so luteranska, kalvinistična in anglikanska cerkev.
    Reformacija
    Reformacija, 1. del
    Reformacija, 2. del
  • 1550

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
    Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je v Wittenbergu v Nemčiji natisnil protestantski pisar in tiskar Primož Trubar. Katekizem je bil verski učbenik, namenjen poučevanju protestantske vere in moralnih načel, ter je bil napisan v slovenskem jeziku s cirilico. Ob tem je tudi natisnil Abecednik, knjigo ki se uporablja za učenje abecede, črk in branja.
    Abecednik in Katekizem
    Zgodba Primoža Trubarja
  • PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

    PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
    Prva slovenska slovnica se imenuje "Grammatica Slavica" bila je objavljena leta 1584 s strani protestantskega duhovnika in pisatelja Primoža Trubarja. Slovnica je bila napisana v slovenskem jeziku in je predstavljala prvo sistematično gramatično delo slovenskega jezika. Prav tako je bil objavljen prvi prevod Svetega pisma imenovan "Katekizem in Molitve".
  • Period: to

    LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

    Francoski kralj, ki je vladal med letoma 1643 in 1715. Bil je znan po svojem načinu vladanja, imel je popolno politično in družbeno oblast ter je bil v središču vseh odločitev. Absolutizem je temeljil na "božjim pravom" , da ima neomejeno moč nad svojim narodom. Med njegovim vladanjem je bilo veliko vojn, s katerimi je podaljšal njegovo vladanje. Propad francoskega gospodarstva.
  • Period: to

    RAZSVETLJENSTVO

    Je bilo zgodovinsko obdobje, ki je zagovarjalo razum, znanost in svobodo kot ključne vrednote, ki bi morale nadomestiti tradicionalno versko in politično oblast. Razsvetljenstvo je prispevalo k razvoju politike, znanosti in filozofije. Tudi koncept pravic.Najpomembnejši predstavniki tega gibanja so bili filozofi(Montesquieu, Rousseau in Voltaire) ter znanstveniki(Newton in Galilei.)
  • Period: to

    MARIJA TEREZIJA

    Marija Terezija je bila ena najbolj vplivnih vladaric v zgodovini Avstrije. Rodila se je leta 1717 in na prestol stopila leta 1740, po smrti svojega očeta Karla VI. Bila je znana po svojem reformatorskem duhu in prizadevanju za izboljšanje življenja ljudi v Avstriji. Med svojimi reformami je uvedla izobraževanje za dekleta, vzpostavila moderno zdravstveno oskrbo, uvedla davčne reforme in izboljšala agrarno politiko.
  • Period: to

    PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Je bilo zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji. To je obdobje, v katerem so se začeli množično uporabljati stroji za proizvodnjo, kar je prineslo velike spremembe v družbenem, gospodarskem in tehnološkem vidiku. Vključitev ter uvedbo tekstilnih strojev, parnih strojev in drugih strojev za industrijsko proizvodnjo. Povečava Izdelav blaga ter lažja obdelava.
  • Period: to

    NAPOLEON BONAPARTE

    Francoski general in politik, ki je postal vojaški voditelj v času francoske revolucije. Po vojaških uspehih je postal francoski cesar in vodil Francijo v obdobju, ki se imenuje napoleonova doba. Med njegovimi dosežki je reformiranje francoskega pravnega sistema, uvajanje civilnega zakonika, vzpostavitev centralizirane administracije in pospeševanje gospodarske rasti.
  • NASTANEK ZDA

    NASTANEK ZDA
    Nastanek ZDA se je začel s prihodom prvih evropskih kolonistov na ozemlje Severne Amerike v 16. stoletju. V naslednjih stoletjih se je kolonizacija nadeljevala. Sodelovali so v različnih vojnah. ZDA je leta 1776 razglasila neodvisnost in oblikovana je bila nova federativna država. Nastanek ZDA je bil povezan s številnimi družbenimi in političnimi dejavniki, vojnami ter gospodarskimi dejavnostmi.
    Nastanek ZDA
    Nastanek Združenih Držav Amerike
  • Period: to

    FRANCOSKA REVOLUCIJA

    Je obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji in po ostali Evropi. posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Spodbudila je nastanek moderne demokracije in padec monarhij. Cilj revolucije je bil doseči politično svobodo in enakost, ki naj bi jih uveljavili s konstitucijo in demokratičnimi reformami.
  • Period: to

    ILIRSKE PROVINCE

    Območje pod francosko oblastjo/upravo med napoleonovo dobo. Napoleon je ustanovil Ilirske province leta 1809, kot del svojega načrta za osrednjo Evropo. Cilj ustanovitve teh provinc je bil ustvariti središče na Balkanu, ki bi nadzorovalo trgovinske poti in omogočilo lažji dostop do Jadranskega morja. Francoska uprava je poskušala uvesti številne reforme, vendar so naleteli na številne težave zaradi nasprotovanja lokalnih elit. Ilirske province so bile razpuščene po porazu Napoleona leta 1813.
  • Period: to

    METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

    Metternichov absolutizem je bila politična doktrina, ki jo je vodil avstrijski kancler Klemens von Metternich. Glavni cilj Metternicha je bil ohraniti družbeni in politični red v Avstrijskem cesarstvu ter preprečiti reforme in spremembe, ki bi lahko ogrozile njegovo oblast. Metternich je verjel v moč države kot institucije in jo je zato okrepil z uporabo cenzure, prikritega policijskega delovanja in zapiranja nasprotnikov režima.
  • KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

    KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
    Politični dogodek na katerem so se zbrali predstavniki več evropskih držav in sprejeli odločitve glede varnosti in stabilnosti Evrope po Napoleonovi vladavini. Pomenbni udeleženci so bili avstrijski kancler Klemens von Metternich, ruski car Aleksander I. in britanski zunanji minister lord Castlereagh.
    Kongres svete alianse
    ZGO 8: Sveta aliansa
  • Period: to

    FRANC JOŽEF I.

    Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar, ki je vladal med letoma 1848 in 1916. Njegovo vladanje je bilo eno najdaljših v zgodovini Evrope. Franc Jožef I. je prevzel oblast v obdobju političnih pretresov, imenovanih pomlad narodov. Avstro-Ogrska soočala z notranjimi težavami, kot so narodnostna vprašanja, politične napetosti in socialni nemiri.
  • POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

    POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
    Pomlad narodov je bilo obdobje političnih in družbenih sprememb v Evropi. Zedinjena Slovenija je bila politična ideja, ki je zagovarjala združitev vseh slovenskih ozemelj pod eno politično enoto. Obe sta vplivali na razvoj slovenskega nacionalnega gibanja samostojnosti ter ohranjanja slovenske identitete.
    Pomlade Narodov
    predmarčna doba in pomlad narodov
  • Period: to

    BACHOV ABSOLUTIZEM

    Bachov absolutizem je politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski cesar Franz Ferdinand Bach. Ta sistem je bil del obdobja restauracije in konsolidacije moči Habsburške monarhije v Avstro-Ogrski.
  • Period: to

    DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Je bilo zgodovinsko obdobje, v katerem se je nadaljevala raba strojev, vendar so se stroji še izboljšali in razvili novi načini proizvodnje. Med drugo industrijsko revolucijo so bili razviti novi materiali, kot so jeklo in aluminij, kar je pripomoglo k razvoju železniških omrežij in drugih oblik prevoza. Razvil se je električni tok in elektrotehnika, to je omogočilo razvoj novih izdelkov v medicini, kemiji, avtomobilstvu....
  • NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

    NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
    Nastanek Kraljevine Italije je bil proces združevanja različnih italijanskih ozemelj v eno politično enoto. Voditelji italijanskega nacionalnega gibanja, kot sta Giuseppe Garibaldi in Giuseppe Mazzini, so s svojimi prizadevanji za osvoboditev in združitev ozemelj vzbudili močno podporo med prebivalstvom. Sledile so vojaške kampanje in politične pogajanja, ki so privedla do postopnega združevanja italijanskih ozemelj.
  • Period: to

    AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Ameriška državljanska vojna je konflikt med severnimi in južnimi državami Združenih držav Amerike, ki je potekal med letoma 1861 in 1865. Na severu so se zbrali Združenje ali Unija, ki je zagovarjala ohranitev zvezne oblasti in odpravo suženjstva. Na jugu pa so bili Konfederacija, da bi ohranile suženjstvo kot institucijo in zaščitile svoje ekonomske in politične interese.
  • NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

    NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
    Nastanek Avstro-Ogrske je bil rezultat političnih dogovorov in združitve različnih ozemelj in narodov v sredini 19. stoletja. To je bil poskus ohranitve enotnosti in stabilnosti v raznoliki regiji, vendar je ta politična struktura na dolgi rok povzročala napetosti in konflikte med različnimi narodnostmi. Razpadla je po koncu prve svetovne vojne.
  • NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

    NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
    Nastanek Nemškega cesarstva je bil proces združevanja nemških ozemelj in ustanovitve enotne nemške države v drugi polovici 19. stoletja. Postalo je vodilna sila v Evropi, z močno gospodarstvo in vojaško močjo. Politične napetosti med narodnostmi, kot tudi konflikti z drugimi evropskimi silami, so prispevali k njegovemu postopnemu razpadu.
    Nastanek Nemškega cesarstva, Kraljevine Italije ter Avstro-Ogrske
    Nemčija, Italija, Avstro-Ogrska
  • Period: to

    RUDOLF MAISTER

    Rudolf Maister je bil slovenski vojaški general in politik, znan po svoji vlogi v zaščiti slovenskega ozemlja med prvo svetovno vojno. Bil je pomemben v boju za severno mejo in zaščito slovenskih interesov v času razpadanja Avstro-Ogrske. Med vojno je Maister prevzel poveljstvo nad Mariborskim vojaškim območjem in s svojo enoto uspešno ohranil nadzor nad Mariborom in širšo regijo. Njegova odločnost in sposobnost vodenja so prispevali k vzpostavitvi začetkov neodvisne Slovenije.
  • ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

    ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
    Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika je bil dogodek, ki se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Gavrilo Princip, član srbske nacionalistične skupine Mlada Bosna, ustrelil nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo.
    Atentat Prestolonaslednika Avstro-Ogrske
    How a Wrong Turn Started World War
  • Period: to

    PRVA SVETOVNA VOJNA

    Prva svetovna vojna je bil obsežen oboroženi konflikt, ki je trajal med letoma 1914 in 1918. Vojna se je začela po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Prva svetovna vojna je bila zaznamovana z obsežno uporabo novih vojaških tehnologij, kot so mitraljezi, tanki, letala in kemično orožje, kar je povzročilo veliko žrtev in uničenja. Vojna je prinesla trpljenje vojakov in civilistov ter imela vpliv na politične, gospodarske in družbene razmere držav.
  • Period: to

    SOŠKA FRONTA

    Soška fronta je bila ena izmed najpomembnejših bojišč prve svetovne vojne, kjer so se med letoma 1915 in 1917 Centralne sile spopadale s silami Antante ob reki Soči, ki teče skozi ozemlje današnje Slovenije in Italije.
  • RUSKA REVOLUCIJA

    RUSKA REVOLUCIJA
    Ruska revolucija je bila družbeni in politični prevrat, ki se je začel leta 1917 v Rusiji. Revolucija je prinesla končni padec ruskega carstva in vzpostavitev komunistične vlade Lenina. Oktobrska revolucija, kjer so Boljševiki pod vodstvom Lenina izvedli oborožen prevzem oblasti in vzpostavili Sovjetsko vlado.
    Ruska Revolucija
    The Russian Revolution
  • Period: to

    Sodobnost

    Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatiziranje proizvodnje.
  • DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

    DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
    Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, bolj znana kot Kraljevina SHS, je bila ustanovljena leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske med prvo svetovno vojno. Ta nova država je združila večino ozemlja južnih Slovanov, vključno s Slovenci, Hrvati, Srbi, Bosanci in Črnogorci. Cilj države SHS je bil ustvariti enotno državo, v kateri bi se južnoslovanski narodi združili in skupaj živeli. Vendar pa je država kmalu naletela na številne izzive, vključno z različnimi političnimi in etničnimi interesi.
  • Period: to

    KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

    Kraljevina SHS, kasneje preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, je bila država, ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1918. Združevala je večino južnoslovanskih narodov, kot so Slovenci, Hrvati, Srbi, Bosanci, Črnogorci in Makedonci. Leta 1929 je bil razglašen nov ustavni red, ki je preoblikoval Kraljevino SHS v Kraljevino Jugoslavijo. Ta sprememba je prinesla še močnejšo centralizacijo in zatiranje etničnih identitet.
  • Period: to

    PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

    Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki se je odvijala med letoma 1919 in 1920 v Parizu po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih držav, da bi določili pogoje miru in reorganizacijo Evrope ter drugih delov sveta po vojni. Imela
    je dolgoročne posledice za svetovno politiko in diplomacijo. Pogodbe, ki so bile sklenjene, so vplivale na geopolitično stanje Evrope ter prispevale k vzponu novih držav in razpadu velikih imperijev.
  • Period: to

    ZLATA DVAJSETA LETA

    Zlata dvajseta leta se nanašajo na obdobje med koncem prve svetovne vojne in začetkom velike gospodarske krize v 1929. To je bilo obdobje relativnega blagostanja, gospodarske rasti in kulturnega razcveta v večini razvitih držav, predvsem v Združenih državah Amerike in Evropi.
  • TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

    TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
    Je mirovna pogodba, podpisana leta 1920 med zmagovalnimi zavezniki prve svetovne vojne in Madžarsko. Pogodba je določila nove meje med Madžarsko in njenimi sosedami ter močno vplivala na razmejitev ozemlja v regiji, med drugim tudi v Prekmurju. Trianonska pogodba je tako zaznamovala razmejitev ozemlja v Prekmurju in vplivala na njegovo politično, kulturno in gospodarsko področje v naslednjih desetletjih.
  • KOROŠKI PLEBISCIT

    KOROŠKI PLEBISCIT
    To je bil referendum, ki je bil izveden leta 1920, da bi določil prihodnost Koroške regije, ki je bila po koncu prve svetovne vojne sporna med Avstrijo in Kraljevino SHS. Plebiscit je potekal na podlagi določb Pariške mirovne konference, ki je priznavala pravico prebivalcev spornih ozemelj do samoodločbe. Rezultat je formalno določil mejo med Avstrijo in Jugoslavijo ter priznal pripadnost Koroške Avstriji.
    Koroški plebiscit
    Koroški plebiscit
  • Period: to

    STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

    Stalinizem v Sovjetski zvezi je bila politična in ideološka obdobje, ki ga je zaznamovala avtoritarna vladavina Josefa Stalina med letoma 1924 in 1953. Stalin je uveljavil totalitarni režim, ki je vključeval represijo, kolektivizacijo kmetijstva, industrializacijo in množične politične čistke. Stalinizem je imel dolgotrajne posledice na družbo in politiko Sovjetske zveze ter na mednarodno politiko. Obdobje Stalinove vladavine zaznamovano s trpljenjem, krutostjo in omejevanjem svoboščin.
  • Period: to

    FAŠIZEM V ITALIJI

    Fašizem v Italiji je bila politična ideologija in gibanje, ki je prevladovalo v Italiji med letoma 1922 in 1943. Vodil ga je Benito Mussolini, ki je ustanovil Nacionalno fašistično stranko in postal italijanski diktator. Razvil se je kot odgovor na gospodarsko nestabilnost, politični kaos in socialne nemire, ki so zaznamovali Italijo po prvi svetovni vojni. Mussolini je obljubljal močno in enotno Italijo, ki temelji na avtoritarnem vodstvu, nacionalizmu in nadzoru države nad gospodarstvom.
  • VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

    VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
    Kriza se je začela leta 1929 predstavljala je eno najhujših svetovnih gospodarskih recesij v zgodovini. Sprožil jo je zlom borznega trga v ZDA, to je povzročilo padec cen delnic in izgubo zaupanja. V ZDA je bil ustanovljen program New Deal, ki ga je vodil predsednik Franklin D. Roosevelt in je vključeval reforme in ukrepe za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter socialno varnost.
    Velika Gospodarska Kriza 1929
    The 1929 Stock Market Crash
  • Period: to

    NACIZEM V NEMČIJI

    Nacizem je bil politični in ideološki sistem, ki je prevladoval med letoma 1933 in 1945. Vodil ga je Adolf Hitler in njegova Nacionalno-socialistična nemška delavska stranka (NSDAP). Nacistični režim je uvedel popolno nadzorovano državo. Politične stranke so bile prepovedane, mediji so bili pod nadzorom propagande, inštitucije so bile nazificirane, neodvisnost sodstva je bila uničena, in državni nadzor je bil razširjen na vse pore družbe. Končal se je z vojaškim porazom Nemčije leta 1945.
  • Period: to

    ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Španska državljanska vojna je bila konflikt, ki se je odvijal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Izbruhnil je med republikanskimi silami, ki so zagovarjale demokratično vlado, ter nacionalističnimi silami pod vodstvom generala Francisca Franca, ki so si prizadevale vzpostaviti avtoritarni režim. Republikanci so vključevali komuniste, socialistične stranke in anarhiste, medtem ko so se nacionalisti opirali na fašistične elemente, tradicionaliste in desničarske skupine.
  • Period: to

    DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Druga svetovna vojna je svetovni vojaški konflikt, ki je trajal med letoma 1939 in 1945. Vključevala je večino svetovnih sil, razdeljenih v dve zavezniški koaliciji: zaveznike ter osi. Vojna se je začela z nemškim napadom na Poljsko septembra 1939, kar je povzročilo vključitev več držav v vojno, med njimi tudi Velike Britanije in Francije, ki sta razglasili vojno Nemčiji. Vojna se je končala leta 1945 z brezpogojno kapitulacijo Nemčije in Japonske ter z zmago zavezniških sil.
  • NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

    NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
    Vojaški napad na Kraljevino Jugoslavijo, ki se je zgodil med drugo svetovno vojno. Napad so izvedle sile osi, predvsem Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija. Napad se je začel 6. aprila 1941 in je bil del načrta osi za osvojitev Balkana. Po uspešnem napadu je bila Kraljevina Jugoslavija okupirana in razdeljena med sile osi. Italijani so zasedli del Slovenije, Dalmacijo in Kosovo
    Napad Na Kraljevino Jugoslavijo
    Napad na Jugoslavijo
  • Period: to

    JUGOSLAVIJA

    Zvezna socialistična država, ki je obstajala od leta 1945 do razpada leta 1992. Sestavljala jo je federacija šestih socialističnih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Črne gore. Značilna je bila po svojem statusu in neodvisnosti od vpliva Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Kljub političnim napetostim med različnimi narodi in etničnimi skupnostmi, je jugoslovanski sistem uspel vzpostaviti relativno stabilnost in napredek v gospodarskem razvoju.
  • NASTANEK OZN

    NASTANEK OZN
    Združeni narodi so mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne. Glavni cilj je ohranjanje miru in varnosti ter spodbujanje sodelovanja med državami v reševanju globalnih problemov. Je platforma za mednarodno sodelovanje in usklajevanje politik, kjer države lahko izražajo svoje stališče, si prizadevajo za reševanje sporov in sklepajo mednarodne dogovore.
    Nastanek Organizacije Združenih Narodov
    United Nations
  • Period: to

    HLADNA VOJNA

    Hladna vojna je obdobje napetosti in konfrontacije med ZDA in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne. Imenovala se je "hladna", ker ni bilo neposrednega vojaškega spopada med tema dvema velesilama, vendar so obstajali politični, gospodarski in ideološki konflikti. Vključevala je oboroževanje, propagando, špijonažo in ideološko tekmovanje. Pogosto je bilo vzpostavljeno ravnovesje strahu med obema stranema, saj so imeli tako ZDA kot Sovjetska zveza jedrsko orožje.
  • Period: to

    KOREJSKA VOJNA

    Korejska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med Severno Korejo (pomoč Kitajske in Sovjetske zveze) ter Južno Korejo (pomoč Združenih narodov, predvsem ZDA). Leta 1953 je bil dosežen premirni dogovor, imenovan Panska konferenca, ki je formalno zaključil oborožene spopade. Korejska vojna je končala z delitvijo Korejskega polotoka na dve ločeni državi: Severno Korejo in Južno Korejo.
  • EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

    EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
    Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva evropska institucionalna združba, ustanovljena leta 1951. Njeno glavno poslanstvo je bilo spodbujanje sodelovanja in integracije držav članic v sektorju premoga in jekla. Poleg tega je ESKPJ uvedla tudi koncept solidarnosti in vzajemne pomoči med državami članicami. To je prispevalo k postopnemu razvoju skupne politike in ustvarjanju trdnega temelja za nadaljnjo evropsko integracijo.
  • LONDONSKI MEMORANDUM

    LONDONSKI MEMORANDUM
    Londonski memorandum je bil dogovor, podpisan leta 1999, med državami članicami zveze NATO in Rusijo v zvezi s konfliktom v nekdanji Jugoslaviji, natančneje v zvezi s situacijo na Kosovu. V skladu z Londonskim memorandumom so se podpisniki zavezali, da bodo podprli politično rešitev, ki bo spoštovala suverenost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije ter upoštevala pravice in interese vseh etničnih skupin na Kosovu.
  • GIBANJE NEUVRŠČENIH

    GIBANJE NEUVRŠČENIH
    Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ki se je oblikovalo med hladno vojno in je združevalo države, ki so se odločile ostati nevtralne in nevtralne v konfliktu med ZDA in Sovjetsko zvezo. Cilj gibanja je bilo zagotavljanje neodvisnosti in suverenosti držav ter uveljavljanje tretje poti, neodvisne od vpliva vzhodnega in zahodnega bloka.
    Gibanje Neuvrščenih
    GIBANJE NEUVRŠČENIH: VČERAJ, DANES IN JUTRI
  • EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

    EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
    Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot del procesa evropske integracije. Glavni cilj EGS je bil vzpostaviti skupen gospodarski trg med državami članicami in spodbujati prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Poleg vzpostavitve enotnega trga je EGS spodbujala tudi gospodarsko povezovanje in sodelovanje med državami članicami.
    Evropska Gospodarska Skupnost
    Infodrom: Institucije EU
  • KUBANSKA KRIZA

    KUBANSKA KRIZA
    Kubanska kriza je bila napeta vojaška konfrontacija med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki se je odvijala leta 1962. Kriza je izbruhnila, ko je Sovjetska zveza namestila jedrske rakete na otoku Kuba, kar je predstavljalo neposredno grožnjo za ZDA. Kubanska kriza je bila pomemben preobrat v hladni vojni, saj je pokazala nevarnost in neposredno grožnjo jedrske vojne.
    Kubanska Kriza
    Hladna vojna, 2. del: krizna žarišča v svetu
  • Period: to

    VIETNAMSKA VOJNA

    Vietnamska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 med Severnim Vietnamom (podprt s strani komunistične Kitajske in Sovjetske zveze) ter Južnim Vietnamom (podprt s strani Združenih držav Amerike in drugih zahodnih sil). Vojna je izbruhnila kot posledica političnih in ideoloških razlik med Severom in Jugom ter želje Severnega Vietnama po združitvi celotne države pod komunistično oblastjo.
  • AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

    AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
    Ameriški pristanek na Luni je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. V okviru misije Apollo 11 so astronavti Neil Armstrong, Edwin "Buzz" Aldrin in Michael Collins izvedli pristanek na površini Lune. Med njihovim bivanjem na Luni so astronavti opravili raziskave, zbrali vzorce in izvedli različne eksperimente. Po uspešnem pristanku in misiji so se vrnili nazaj na Zemljo.
    Ameriški Pristanek Na Luni
    Pristanek na Luni
  • JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

    JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
    Nesreča v Černobilu je bila katastrofa, ki se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v Černobilu, Ukrajina. Med izvajanjem eksperimenta se je v reaktorju št. 4 zgodila huda jedrska eksplozija, kar je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje. Velike količine radioaktivnih snovi so bile sproščene v zrak, kar je povzročilo onesnaženje tal, vode in rastlinja.
    Jedrska Nesreča V Černobilu
    Černobil - Moje najbolj zanimivo potovanje
  • DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

    DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
    Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila pomemben politični dokument, ki je bil sprejet 25. junija 1991. Z njim je Slovenija uradno izrazila svojo odločenost po pridobitvi popolne suverenosti in neodvisnosti. Deklaracija je postavila temelje za nadaljnje korake pri neodvisnosti in mednarodnem priznanju Republike Slovenije.
    Deklaracija O Suverenosti Države Republike Slovenije
    Infodrom: Plebiscit o slovenski samostojnosti
  • PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

    PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
    Prve večstrankarske volitve so bile pomemben dogodek v političnem razvoju države. Namesto enopartijskega sistema, kjer je bila le ena politična stranka dovoljena, so bile uvedene večstrankarske volitve, kjer so se lahko volivci odločali med več političnimi strankami. S tem so se odprle nove možnosti za politično sodelovanje, debato in oblikovanje političnih odločitev.
  • PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

    PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
    Plebiscit o osamosvojitvi je bil pomemben dogodek v zgodovini Slovenije, ki je potekal 23. decembra 1990. Gre za referendum, na katerem so se državljani Slovenije izrekli o neodvisnosti države. Rezultat plebiscita je bil pomemben signal slovenskim političnim voditeljem in mednarodni skupnosti, da Slovenija želi uresničiti svojo neodvisnost in se postaviti na pot samostojnega razvoja.
    Plebiscit O Osamosvojitvi
    Pred 31 let
  • Period: to

    DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

    Denacionalizacija in privatizacija sta bili ključni gospodarski procesi v Sloveniji po osamosvojitvi. Denacionalizacija je povračilo in prenos lastništva nad premoženjem, ki je bilo nacionalizirano med obdobjem socializma. Cilj denacionalizacije je bil vrniti premoženje prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem. Privatizacija pa je proces preoblikovanja družbenega premoženja v zasebno lastnino. To je vključevalo prodajo podjetij, ki so bila v državni lasti, tujim ali domačim investitorjem.
  • RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

    RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
    Razglasitev samostojnosti je bil zgodovinski trenutek v Sloveniji, ki se je zgodil 25. junija 1991. Na ta dan je bil sprejet Dekret o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s katerim je bila uradno razglašena neodvisnost Slovenije od bivše Jugoslavije. Razglasitev samostojnosti je bila pomemben korak k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije kot samostojne države.
    Razglasitev Samostojnosti
    Dan samostojnosti in enotnosti
  • Period: to

    VOJNA ZA SLOVENIJO

    Vojna za Slovenijo je bil oboroženi konflikt, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991 med Republiko Slovenijo in JLA (Jugoslovansko ljudsko armado) ter drugimi jugoslovanskimi vojaškimi enotami. Ta vojna je bila del procesa osamosvajanja Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vojna za Slovenijo je trajala le deset dni in se končala z Brionskim sporazumom, ki je prinesel prekinitev ognja in umik JLA iz Slovenije.
  • SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

    SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
    Sprejetje slovenske ustave je bil pomemben mejnik v razvoju samostojne Republike Slovenije. Slovenska ustava je temeljni pravni akt, ki določa politični sistem, pravice in dolžnosti državljanov ter organizacijo in delovanje državnih institucij. Sprejetje ustave je predstavljalo institucionalno utemeljitev in zagotovilo za stabilnost političnega sistema ter pravno varnost državljanov.
    Spejetje Slovenske Ustave
    Ustave Republike Slovenije
  • EVROPSKA UNIJA

    EVROPSKA UNIJA
    Evropska unija je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki si prizadeva za krepitev sodelovanja in integracije med svojimi članicami. EU je bila ustanovljena leta 1993 in je nadaljevanje prejšnjih evropskih skupnosti, kot sta Evropska gospodarska skupnost in Evropska skupnost za premog in jeklo . Ima vlogo pri zunanjih odnosih, sodeluje mednarodnimi organizacijami za skupni mir.
    Evropska Unija
    Infodrom: Nastanek Evropske unije
  • VKLJUČITEV V NATO

    VKLJUČITEV V NATO
    Slovenija je postala članica NATO 29. marca 2004, skupaj s še sedmimi državami. Vključitev v NATO je bila rezultat dolgoletnih prizadevanj za krepitev mednarodne varnosti in povezovanje z zahodnimi demokracijami. Članstvo v NATO je prineslo številne koristi za Slovenijo. Zagotavlja nam zaveznike in partnersko podporo v primeru morebitnih groženj ali konfliktov. Omogoča nam tudi sodelovanje v mednarodnih misijah in operacijah za vzdrževanje miru ter krepitev stabilnosti v svetu.
  • PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

    PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
    Priključitev Evropski uniji je predstavljala ključen mejnik v zgodovini Slovenije. Evropska unija je politično in gospodarsko združenje držav, ki si prizadeva za skupne cilje, kot so mir, stabilnost, gospodarski razvoj ter politično in pravno povezovanje.
    Priključitev Evropski Uniji
    10 Let Slovenije V EU
  • VSTOP V EUROOBMOČJE

    VSTOP V EUROOBMOČJE
    Vstop v euroobmočje je bil pomemben korak za Slovenijo v procesu evropske integracije. Euroobmočje predstavlja skupino držav, ki so sprejele evro kot skupno valuto in vzpostavile enotno monetarno politiko pod okriljem Evropske centralne banke. Vstop je tako za Slovenijo pomenil prehod na skupno evropsko valuto, kar je prispevalo k gospodarski stabilnosti, olajšalo poslovanje in povečalo mednarodno zaupanje v našo valuto. Hkrati pa je tudi potrditev naše integracije v evropski monetarni sistem.
  • Period: to

    GOSPODARSKA KRIZA

    Gospodarska kriza je obdobje, ko se gospodarstvo sooča z obsežnimi težavami, kot so upad proizvodnje, zmanjšanje zaposlenosti in poslabšanje finančnih razmer. Med gospodarsko krizo se lahko pojavijo recesija, padec BDP in finančne težave tako na nacionalni kot globalni ravni. V času gospodarske krize so lahko vladne institucije in centralne banke vključene v ukrepe za blaženje posledic. Cilj je ponovno oživiti gospodarstvo, spodbuditi rast, obnoviti zaupanje in ustvariti nova delovna mesta.
  • EPIDEMIJA COVID 19

    EPIDEMIJA COVID 19
    Epidemija COVID-19 je globalna zdravstvena kriza, ki jo povzroča nov koronavirus, imenovan SARS-CoV-2. Ta virus se širi med ljudmi predvsem preko kapljic, ki se sproščajo med kašljanjem, kihanjem ali pogovorom z okuženo osebo. COVID-19 se lahko manifestira v različnih simptomih, vključno z vročino, kašljem, težavami z dihanjem, utrujenostjo in izgubo vonja ali okusa.
    Epidemija Covid 19
    What Is Covid-19