-
Period: 250,000 BCE to
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov(prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave iz začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
V Mezopotamiji so se prve civilizacije pojavile na območju med rekama Eufratom in Tigrisom, kjer so se razvila mesta, kot sta bila Uruk in Ur. Iz tega območja izvira tudi najstarejši znan pisni jezik na svetu - sumerski. V Egiptu so se prve civilizacije pojavile ob reki Nil, kjer so se razvila mesta, kot sta bila Kairo in Luxor. Egipt je bil znan po svoji organizaciji in kulturi ter po gradnji veličastnih piramid. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
Predhomska doba vključuje minojsko in mikensko civilizacijo. Minojska civilizacija je cvetela na Kreti, znana po kulturnih in gospodarskih dosežkih. Mikenska civilizacija je nasledila minojsko in se razvila v skladu s kretsko kulturo na Peloponezu, znana po gradbenih dosežkih, trgovini in gradnji gradov. To obdobje je bilo ključno za razvoj grške antike in zahodne civilizacije. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grška temna doba je obdobje v grški zgodovini, ki je trajalo od 12. do 8. stoletja pr. n. št. in se nanaša na obdobje, za katero so značilni pomanjkanje pisnih virov in arheoloških najdb. V tem obdobju so se grška mesta zmanjšala v velikosti in številu prebivalcev ter propadla nekatera velika naselja. V 8. stoletju pr. n. št. se je začel proces prenove in razvoj grške civilizacije. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Grški polisi so bili neodvisne mestne državice z lastno politično in gospodarsko ureditvijo, ki so nastali v zgodnji zgodovini Grčije. Med najbolj znanimi polisi sta Atene in Sparta, ki sta se razlikovali po političnem sistemu in vrednotah. Nastanek polisov je pripomogel k razvoju grške kulture, filozofije in umetnosti. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična Grčija se nanaša na obdobje grške zgodovine od začetka 8. stoletja pr. n. št. do konca 5. stoletja pr. n. št. V tem obdobju so grška mesta doživela hitro rast in razvoj v gospodarskem, političnem, kulturnem in družbenem smislu. Arhaična Grčija je prinesla tudi pomembne dosežke, kot so iznajdba demokracije, filozofije in olimpijskih iger. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Ustanovitev Rima sega v legendo, ki pravi, da sta brata Romul in Rem, sinova boga Marsa, ustanovila mesto leta 753 pr. n. št. Po legendi je Romul ubil svojega brata in postal prvi kralj Rima. Zgodovinsko ustanovitev Rima zaznamuje združitev sedemnajstih etruščanskih kraljestev v eno mesto in ustanovitev rimske republike leta 509 pr. n. št. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je bila obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo leta 509 pr. n. št. z izgnanstvom zadnjega rimskega kralja in ustanovitvijo republike, ter se je končalo leta 27 pr. n. št. s sprejemom Avgusta za cesarja. V republiki so oblast izvajali magistrati in senatorji, ki so bili izvoljeni s strani ljudstva. Republika se je ukvarjala z notranjimi in zunanjimi problemi ter je pod svojo oblastjo pripojila velik del Sredozemlja. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija se nanaša na obdobje grške zgodovine od konca 5. stoletja pr. n. št. do smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. V tem obdobju so grška mesta, predvsem Atena, doživela vrhunec svojega razvoja v gospodarskem, političnem, kulturnem in umetniškem smislu. Klasična Grčija je prinesla pomembne dosežke, kot so tragedija, komedija, arhitektura in kiparstvo. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Zaradi napadov Perzijcev so se grške države združile in s pomočjo spartanske vojske premagale Perzijce v bitki pri Maratonu in nato tudi pri Salamini ter Platajah. Te vojne so pustile velik vpliv na grško zavest in razvoj grške civilizacije. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj in vojskovodja, ki je vladal od leta 336 pr. n. št. do svoje smrti leta 323 pr. n. št. Znan je po svojih vojaških podvigih in osvajanju Perzijskega cesarstva ter širjenju grške kulture in filozofije. Po njegovi smrti se je njegovo cesarstvo razpadlo in se razdelilo med njegovega generala in naslednike. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija se nanaša na obdobje grške zgodovine po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. do osvojitve Rima leta 146 pr. n. št. V tem obdobju se je grška kultura razširila na vzhod, vključno s Sirijo in Egiptom, kjer so se mešale z lokalnimi kulturami. Grki so širili svojo znanost, filozofijo in umetnost, kar je privedlo do novih dosežkov, kot so razvoj matematike, astronomije, medicine in kiparstva. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne med Rimom in Kartagino, ki so se odvijale v obdobju od leta 264 pr. n. št. do leta 146 pr. n. št. Vojne so bile posledica imperialističnih ambicij obeh sil, da bi obvladovale Sredozemlje. Rim je v teh vojnah zmagal in osvojil Kartagino ter postal najmočnejša sila na Sredozemlju. Vojne so imele velik vpliv na razvoj rimske republike in so pripomogle k njenemu vzponu kot velesile. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Obdobje 146 pr. n. št. do leta 324 se imenuje rimska Grčija, saj je bila Grčija v tem obdobju pod rimskim vplivom in del rimskega cesarstva. V tem obdobju so se grška mesta prilagodila rimskemu načinu življenja in kulture ter so bila del rimskega imperija. Kljub temu pa so grška mesta še naprej ohranjala svojo identiteto in prispevala k razvoju umetnosti, filozofije in znanosti v Rimskem cesarstvu. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, politik in pisatelj, ki je živel med letoma 100 pr. n. št. in 44 pr. n. št. Cezar je bil ključna osebnost v koncu rimske republike in ustanovitelj rimskega cesarstva. Postal je guverner Galije in pod njegovim vodstvom so Rimljani osvojili velik del ozemlja, ki ga danes poznamo kot Francijo. Po vrnitvi v Rim je Cezar prevzel oblast, vendar so ga leta 44 pr. n. št. umorili zaradi njegovega vztrajanja pri kopičenju moči. -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan Avgust je bil prvi rimski cesar in je vladal od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Bil je nečak in posvojenec Julija Cezarja ter je prevzel oblast po njegovi smrti. Avgust je utrdil in razširil rimske ozemeljske posesti ter vpliv. Uveljavil je avtokratsko vladanje in reformiral vojsko, gospodarstvo in družbo. Pod njegovim vodstvom se je Rimsko cesarstvo razcvetelo, njegova vladavina pa se imenuje avgustovska doba. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo leta 27 pr. n. št. z vladanjem cesarja Avgusta in se je končalo leta 476 n. št., ko je bilo cesarstvo zrušeno. V tem obdobju so rimskega republikanskega sistema nadomestili z eno samo osebo na čelu, cesarjem. Cesarstvo se je razširilo na širši del Sredozemlja in seglo do Britanije, Mezopotamije in Afrike. V tem obdobju so se razvile rimske arhitekture, prava, umetnosti, vojske in religije. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščanstvo se je začelo z delom Jezusa Kristusa v Palestini v 1. stoletju n. št. Njegovi učenci so po njegovi smrti in vstajenju širili krščansko vero. Krščanstvo je postalo uradna vera Rimskog cesarstva v 4. stoletju n. št. pod cesarjem Konstantinom Velikim, kar je pripomoglo k njegovi širši razširjenosti po Evropi in svetu. Danes je krščanstvo ena izmed največjih monoteističnih religij na svetu. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Rimski imperij se je v 3. in 4. stoletju začel slabšati zaradi notranjih in zunanjih problemov. Leta 395 je bil razdeljen na zahodni in vzhodni del. Vzhodni del se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, zahodni del pa se je boril s tujimi ljudstvi in leta 476 popolnoma razpadel, kar se običajno šteje za konec antičnega Rima. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo (324-1453) je nastalo po razdelitvi rimskega cesarstva in je bilo središče grške kulture ter umetnosti, z razvojem bizantinske arhitekture, umetnosti in literature. Cesarsko obdobje se je soočalo z različnimi izzivi in notranjimi konflikti, dokler ni bilo leta 1453 osvojeno s strani Otomanskega cesarstva. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je bilo sprva manjšinska vera v Rimskem cesarstvu, vendar se je hitro širilo med ljudstvom. V 4. stoletju je cesar Konstantin sprejel krščanstvo in ga razglasil za državno vero. S tem se je krščanstvo še bolj utrdilo in postalo prevladujoča religija v Rimskem cesarstvu. To je tudi pomembno zgodovinsko dejstvo, ki je pripomoglo k širjenju krščanstva po svetu. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Zahodni del rimskega cesarstva se je soočal s številnimi problemi, vključno z notranjimi političnimi nemiromi, zunanjimi napadi in ekonomskimi težavami. Sčasoma je bil oslabljen in leta 476 popolnoma razpadel. Ta dogodek se običajno šteje za konec antičnega Rima. Razpad zahodnega dela je pustil trajen vpliv na Evropo in svet ter odprl pot za vzpon drugih držav in kultur. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je preseljevanje ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Justinijan I. je bil bizantinski cesar v 6. stoletju. Med njegovim vladanjem je Bizantinsko cesarstvo doseglo višek svoje moči. Justinijan I. je znan predvsem po prizadevanjih za obnovo Rimskega cesarstva, saj je skušal obnoviti ozemlja, ki so bila nekoč del rimskega imperija, vključno z Italijo in severno Afriko. Justinijan I. je bil tudi znan po svojem prizadevanju za pravno reformo, ki je vključevala zbirko zakonov, imenovano Corpus Juris Civilis. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Islam je monoteistična religija, ki se je pojavila v 7. stoletju v Arabiji. Ustanovil jo je prerok Mohamed, ki je prejel božje sporočilo preko angela Gabrijela. Islam verjame v enega boga in da je Mohamed zadnji od Božjih prerokov. Islam se je hitro razširil po Arabiji in kmalu postal pomembna politična in verska sila v regiji. Islamski kalifat je postal velik imperij, ki se je raztezal od Španije do Indije in je imel pomemben vpliv na razvoj svetovne zgodovine in kulture. -
Period: 623 to 828
623–828 -> KARANTANIJA
Karantanija je bila zgodovinska država, ki je obstajala med letoma 623 in 828 na ozemlju današnje Slovenije in Avstrije. V 8. stoletju je bila Karantanija ena najmočnejših slovanskih držav in je imela pomembno vlogo pri oblikovanju zgodnje slovenske identitete. Po letu 828 je Karantanija izgubila svojo politično neodvisnost in se vključila v frankovsko državo. -
Period: 711 to 1492
711–1492 -> REKONKVISTA
Rekonkvista je bila vojna na Iberskem polotoku med 8. in 15. stoletjem, katere cilj je bil ponovno osvojiti ozemlja, ki so jih muslimani zavzeli v Španiji in Portugalski v začetku srednjega veka. Končala se je leta 1492, ko je Ferdinand II. Aragonski osvojil Granado in tako odprl pot za ustanovitev sodobne Španije. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karel Veliki je bil kralj Frankovskega kraljestva in eden najpomembnejših vladarjev v zgodovini Zahodne Evrope. Leta 800 je bil na božični dan v Rimu okronan za rimskega cesarja s strani papeža Leona III. Kronanje Karla Velikega je bilo pomembno zgodovinsko dejstvo, saj se je s tem ponovno pojavil ideja o obnovi Rimskega cesarstva. Kronanje Karla Velikega je tudi simboliziralo povezavo med Cerkvijo in državo ter imelo dolgoročen vpliv na razvoj evropske kulture in politike. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma je bila verska kriza, ki se je začela leta 1054 in je razdelila krščansko cerkev na dva tabora: vzhodni in zahodni krščanstvo. Razlogi za razkol so bili različni, vključno z vprašanji glede primata rimskega papeža, uporabe kruha ali hostije pri obhajilu in liturgičnih praks. Ločitev med vzhodno in zahodno krščanstvo je pomenila konec enotne krščanske cerkve in začetek razvoja katoliške in pravoslavne cerkve. -
Period: 1095 to 1272
1095–1272 -> KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile vojaški pohodi med 11. in 13. stoletjem z namenom osvojiti Sveto deželo. Vrhunec križarskih vojn je bil leta 1099, ko so križarji osvojili Jeruzalem. Imele so pomembne posledice za zgodovino Evrope in Srednjega vzhoda. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna in intelektualna gibanja, ki sta prevladovala v Evropi med letoma 1300 in 1600. Humanizem se je osredotočal na vrednote in ideale klasične antike ter poudarjal človekovo dostojanstvo in vlogo znanosti v družbi. Renesanca pa je bila umetniško gibanje, ki se je osredotočalo na oživitev umetnosti in kulture klasične antike ter na človeško individualnost in naravo.. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je med letoma 1322 in 1435 vladala nad ozemljem današnje Slovenije in dela Hrvaške. Grofje Celjski so se razvili v pomembno srednjeevropsko aristokracijo, ki je imela velik vpliv v političnih, gospodarskih in kulturnih zadevah v svojem času. Grofje so bili znani po svojih uspešnih vladarskih in diplomatskih sposobnostih ter za svojo podporo umetnosti in kulturi, zlasti književnosti in arhitekturi. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Leta 1348 je prišlo do izbruha epidemije kuge v Evropi, ki je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva. Kuga se je hitro širila in povzročila smrt med 75 in 200 milijoni ljudi. To je imelo pomembne družbene, gospodarske in kulturne posledice za celotno Evropo. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Med letoma 1408 in 1593 so Turki izvajali številne vojaške pohode in napade na srednjo Evropo, ki so jih imenovali tudi turški vpadi. Ti napadi so bili posledica turške ekspanzije in širjenja Osmanskega cesarstva ter so povzročili veliko uničenja, smrti in strahu med prebivalci takratne Evrope. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja je bil revolucionaren izum, ki je spremenil način, kako se knjige in drugi tiskani materiali proizvajajo in razširjajo. Johannes Gutenberg, nemški izumitelj, je leta 1440 izumil prvi tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. To je pomenilo konec ročnega prepisovanja knjig in drugih rokopisov ter omogočilo hitrejšo, cenejšo in lažjo reprodukcijo knjig in drugih tiskanih materialov. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Leta 1453 je Konstantinopel, prestolnica Vzhodnega rimskega cesarstva, padel pod turško osmansko vojsko pod vodstvom Mehmeda II. To je bilo ključno zgodovinsko dogajanje, ki je pomenilo konec Vzhodnega rimskega cesarstva ter začetek turške prevlade na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Padec Konstantinopla je bil tudi začetek obdobja obnove in prenove v zahodni Evropi, saj so se znanje in ideje iz grškega sveta prenesle na Zahod in pomagale oblikovati evropsko renesanso. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Med leti 1478 in 1713 so na ozemlju današnje Slovenije potekali številni kmečki upori, ki so bili posledica nezadovoljstva kmetov s svojim socialnim in ekonomskim položajem. Kmetje so se borili za izboljšanje svojih življenjskih razmer, odpravo feudalnih privilegijev in zmanjšanje obremenitev s strani plemstva in cerkve. . -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Leta 1492 je Krištof Kolumb, španski raziskovalec, odkril Ameriko, ko je prispel na Bahame v Karibskem morju. Ta dogodek je bil ključen za zgodovino sveta, saj je sprožil val evropskih kolonizacij Novega sveta in pomembno vplival na svetovni razvoj in kulturo. Kolumbovo odkritje Amerike je pomenilo tudi konec dolgega obdobja izolacije Amerike od ostalega sveta in začetek globalne zgodovine. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumom in uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje, ki se je začelo leta 1517, ko je nemški duhovnik Martin Luther objavil svoje kritike rimskokatoliške cerkve, zlasti glede prodaje odpustkov. Reformacija je vodila do razcepa krščanstva na katoliško in protestantsko vejo ter do sprememb v kulturi, družbi in politiki v Evropi. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar. Katekizem je bil verski priročnik za učenje krščanske vere in molitve, Abecednik pa abecedni priročnik za učenje branja in pisanja. Obe knjigi sta bili pomembni za širjenje slovenskega jezika in kulture ter za izobraževanje slovenskega ljudstva v reformaciji. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil dogovor med katoliško in protestantsko stranjo, dosežen leta 1555 v Augsburgu v Nemčiji. Z dogovorom je bil končan verski spor, ki je izbruhnil po reformaciji. Mir je zagotovil, da se lahko nemški knezi sami odločijo o verskih vprašanjih in da se morajo oba tabora med seboj strpno obnašati. Vsak nemški knez je lahko izbral ali sprejel katoliško ali luteransko vero. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Leta 1584 je protestantski duhovnik in pisatelj Jurij Dalmatin izdal prvo slovensko slovnico, imenovano Abecedarium, ter prvi celoviti prevod Svetega pisma v slovenščino, znan kot Dalmatinova Biblija. Slovnica je bila namenjena poučevanju slovenskega jezika in pisni kulturi, medtem ko je bil prevod Svetega pisma pomemben za razvoj slovenskega jezika in kulture ter za razširjanje krščanstva med Slovenci. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. je bil francoski kralj v obdobju med leti 1643 in 1715, ki je uvedel absolutistično obliko vladanja. Znano je tudi kot "Sončni kralj" in se je zavzemal za centralizacijo oblasti, krepil vojsko, razvijal gospodarstvo in kulturo ter poskušal utrditi položaj francoske monarhije v Evropi. Absolutizem je pomenil močno koncentracijo oblasti v rokah kralja, ki je bil vrhovni zakonodajalec, izvrševalec in sodnik, ter s tem omejevanje pravic plemstva in drugih družbenih slojev. Ludvik XIV. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo kulturno gibanje, ki se je pojavilo v Evropi v 18. stoletju in je zagovarjalo razum, svobodo in znanost. Osrednji poudarki tega gibanja so bili posvetitev razumu, človekovim pravicam, svobodi govora, misli in izražanja ter razvoj znanosti in tehnologije. Razsvetljenstvo je imelo tudi pomemben vpliv na politične ideje, saj je spodbujalo ideje o demokraciji, narodni suverenosti in pravičnosti. . -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija je bila avstrijska vladarica, ki je vladala med letoma 1740 in 1780. Med njenimi največjimi dosežki je bil poskus modernizacije države in reforme sodstva, kmetijstva in šolstva. Ustanovila je tudi urad za zdravstvo in druge institucije, ki so pripomogle k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva. Marija Terezija je uvedla tudi nekatere reforme na področju uprave, prava in davčnega sistema ter se borila proti korupciji in birokraciji. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija je bila obdobje hitrega razvoja industrije, ki se je začelo okoli leta 1750 in trajalo do približno leta 1850. V tem obdobju so bile uvedene nove stroje in tehnologije, ki so močno spremenile način proizvodnje. Industrija je prešla iz ročne proizvodnje v tovarniško proizvodnjo, kjer so se proizvajali izdelki v velikih količinah. Pomembne tehnološke inovacije v tem obdobju so bile parni stroj, tkalski stroj, mehanski čevelj in telegraf. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte (15. 8. 1769–5. 5. 1821) je bil francoski vojskovodja in politik, ki se je vzpel na oblast v Franciji leta 1799 in postal cesar leta 1804. Pod njegovim vodstvom se je Francija širila po Evropi, vendar je po neuspelem vojaškem pohodu na Rusijo leta 1812 Napoleonovo oblast začela pešati. Leta 1814 so ga prisilili k odstopu, a se je leta 1815 vrnil na oblast, vendar je bil kmalu poražen v bitki pri Waterlooju. Končno je bil leta 1821 izgnan na otok Sv. Helena, kjer je umrl. -
NASTANEK ZDA
Leta 1776 je bila sprejeta Deklaracija neodvisnosti, s katero so se 13 britanskih kolonij v Severni Ameriki odcepili in ustanovili Združene države Amerike (ZDA). -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija se je začela 14. julija 1789 z zasedbo Bastilje, simbola kraljeve oblasti. Revolucija je prinesla konec absolutistične monarhije, uvedbo republike, ukinitev fevdalizma in uveljavitev načel svobode, enakosti in bratstva. Trajala je do leta 1799, ko je bila vzpostavljena Napoleonova diktatura. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile ustanovljene 14. oktobra 1809 s priključitvijo ozemlja nekdanje Beneške republike, Istre in Dalmacije k Napoleonovemu cesarstvu. Provinca je bila deloma avtonomna, vendar je bila pod močnim vplivom francoske administracije. V provinci so izvajali niz reform, med drugim uvedli nov pravni sistem in razvijali šolstvo ter infrastrukturo. Provinca je trajala do avgusta 1813, ko je bila razpuščena po porazu francoske vojske v Rusiji. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem je obdobje v evropski zgodovini med letoma 1815 in 1848, ko je bil avstrijski kancler Klemens von Metternich vodilni politik v Evropi. Njegova politika je temeljila na ohranjanju obstoječega družbenega in političnega reda ter preprečevanju razširjanja liberalizma in nacionalizma. Metternich se je zavzemal za ohranitev monarhij in vzpostavitev svetovnega reda, ki bi preprečil morebitne konflikte med državami.. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Svetovne zaveze (tudi Kongres Svetega združenja) se je zgodil v Ljubljani leta 1821. Gre za srečanje predstavnikov evropskih monarhij, ki so se dogovorili o skupnih prizadevanjih za ohranjanje absolutističnih režimov in zatiranje vsakršnih idej o demokraciji in narodni samostojnosti. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Francois Joseph I. je bil avstrijski cesar, ki je vladal med letoma 1848 in 1916. Bil je dolgoletni vladar Avstrije in Madžarske ter znan po svoji konzervativni politiki in centraliziranem pristopu k vodenju države. Njegovo vladanje je bilo zaznamovano z dogodki, kot sta izbruh prve svetovne vojne in ustanovitev dvojne monarhije z Madžarsko. Bil je tudi znan po svoji družinski tragediji, saj je bil ubit njegov nečak, nadvojvoda Franjo Ferdinand, kar je privedlo do začetka prve svetovne vojne.... -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Leto 1848 je zaznamovalo POMLAD NARODOV, ki je pomenila prebujenje nacionalnih gibanj v večini evropskih držav. Tudi v Sloveniji so se pojavila zahtevanja po politični in kulturni samostojnosti, ter združitvi v enotno slovensko deželo. V tem času so se oblikovale različne politične stranke in društva, kot na primer Narodna čitalnica v Ljubljani. Slovenski politični voditelji so se tudi srečevali in usklajevali svoje zahteve, med drugim na znamenitem zboru v Ljutomeru. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na njegovo uporabo absolutne glasbene harmonije v svojih delih, kar je imelo velik vpliv na razvoj klasične glasbe. Poleg tega je bil Bach poznan po uporabi kontrapunkta in fuge v svojih delih, kar je prispevalo k razvoju kompleksnih glasbenih struktur. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
ruga industrijska revolucija je obdobje med letoma 1850 in 1950, ki ga zaznamujejo številni tehnološki, gospodarski in družbeni napredki. Med pomembnejšimi dosežki tega obdobja so razvoj železnice, avtomobila, električne energije, telefona, radia in televizije ter uvedba proizvodne linije in množične proizvodnje. V tem času so se razvile tudi nove industrijske panoge, kot so naftna industrija, kemična industrija in elektrotehnika. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Nastanek Kraljevine Italije je bil posledica združitve več manjših italijanskih držav v enotno kraljestvo pod vodstvom kralja Viktorja Emanuela II. Proces združitve, znan kot Risorgimento, se je odvijal v 19. stoletju in je bil posledica nacionalističnih gibanj, ki so si prizadevala za združitev Italije. Risorgimento se je začel leta 1815 in se je končal leta 1871, ko je bil Rim razglašen za prestolnico Kraljevine Italije. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je bila oboroženi spopad med leti 1861 in 1865 med Združenimi državami Amerike in Konfederacijo južnih držav. Vojna je bila posledica različnih vzrokov, vključno s pravico do suženjstva. Združene države so zmagale, kar je pripeljalo do odprave suženjstva in krepitve moči zvezne vlade. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Nastanek Avstro-Ogrske je bil posledica združitve avstrijskega cesarstva in kraljevine Ogrske leta 1867. Ta dogovor, znan kot avstro-ogrska izglede, je bil dosežen po neuspelem uporu Madžarov leta 1848 in je bil namenjen izboljšanju odnosov med dvema državama in krepitvi njunih političnih in gospodarskih vezi. Avstro-Ogrska je bila ena izmed večnacionalnih držav, kjer so živeli različni narodi, kar je povzročalo politične in družbene napetosti. Država se je razpadla po koncu prve svetovne vojne. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nastanek Nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871, ko je bila ustanovljena nemška država pod vodstvom Prusije. Proces združitve, znan kot nemška združitev, se je začel leta 1848 in je bil posledica nacionalističnih gibanj in političnih prizadevanj. Po zmagi nad Francijo leta 1870/71 je Prusija prevzela vodilno vlogo v Nemčiji in kralj Viljem I. Pruski je bil kronan za nemškega cesarja v Versaillu -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik, rojen leta 1874 v Kamniku in umrl leta 1934 v Mariboru. Postal je znan po svoji vlogi pri obrambi slovenskih ozemelj proti madžarski okupaciji med prvo svetovno vojno, saj je vodil mariborsko skupino, ki je leta 1918 osvobodila Štajersko in jo pripojila k novoustanovljeni Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Maister je bil tudi priznan pesnik in pisatelj ter pozneje politik, ki se je aktivno boril za pravice slovenske manjšine v Avstriji -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, kjer sta ga ubila člana srbske nacionalistične organizacije Mlada Bosna. Ta atentat je bil izhodišče za začetek prve svetovne vojne, saj je Avstro-Ogrska zahtevala maščevanje proti Srbiji, ki naj bi podpirala srbske nacionaliste. Napetosti med državami so se stopnjevale, kar je privedlo do izbruha prve svetovne vojne avgusta 1914. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna (1914-1918) je bil globalni vojaški konflikt, ki se je začel z atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika in se končal s podpisom Versajskega mirovnega sporazuma. Vojna je bila zaznamovana z uporabo nove vojaške tehnologije in vključevanjem velikega števila držav, ter je imela dolgoročne učinke na evropsko in svetovno zgodovino. -
Period: to
Maj 1915–november 1917 -> SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila vojaška fronta med prvo svetovno vojno, ki je potekala na gorskem območju med italijansko in avstro-ogrsko vojsko na reki Soči v letih 1915-1917. Fronta je bila zelo zahtevna za vojsko zaradi zahtevne terenske lege in neugodnih vremenskih razmer, zato je vojska morala uporabljati posebno vojaško opremo, kot so planinski topovi in alpinistične enote. Vojna na Soški fronti je bila izredno krvava in je zahtevala veliko število smrtnih žrtev na obeh straneh. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija (1917) je bila serija dogodkov, ki so privedli do padca ruskega carstva in vzpostavitve prve socialistične države na svetu, Sovjetske zveze. Revolucijo so povzročili politični in socialni nemiri ter gospodarske težave v Rusiji, ki so se stopnjevale zaradi vpletenosti v prvo svetovno vojno. -
Period: to
SODOBNOST
Sodobnost je doba, v kateri trenutno živimo. Nanaša se na obdobje od 20. stoletja do danes. V tem času je prišlo do velikih sprememb na področju znanosti, tehnologije, družbe, umetnosti in kulture. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca (1919-1920) je bila konferenca v Parizu po koncu prve svetovne vojne, na kateri so zmagovalne sile določile nove meje, reparacije in podpisale pomembne mirovne pogodbe, ki so močno vplivale na politično in gospodarsko stanje Evrope ter sveta. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil referendum leta 1920, ki je odločal o priključitvi večinoma nemško govorečih območij Koroške k Avstriji ali Jugoslaviji po koncu prve svetovne vojne. Večina prebivalcev južnega dela Koroške se je odločila za priključitev k Avstriji, medtem ko se je večina prebivalcev severnega dela odločila za priključitev k Jugoslaviji. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta (tudi "roaring twenties" ali "jazz age") so obdobje v zgodovini Zahodne Evrope in Amerike med koncem prve svetovne vojne in začetkom velike gospodarske krize v tridesetih letih. Bilo je zaznamovano s hitrim gospodarskim razvojem, tehnološkim napredkom, kulturnim in družbenim preobratom ter obiljem različnih umetnosti in zabave. V tem času so se pojavile nove tehnologije, kot sta radio in avtomobil, ter kulturni pojavi, kot so jazz glasba, filmska industrija, literatura. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza je bila najhujša svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 1929 v ZDA in se je kmalu razširila po vsem svetu. Bila je posledica nenadnega padca borznih cen na Wall Streetu v New Yorku, ki je povzročil množične izgube premoženja in izbrisal veliko delovnih mest. Kriza se je hitro razširila v druge države in povzročila številne posledice, kot so bankroti, brezposelnost, revščina, pomanjkanje hrane in drugih osnovnih dobrin. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna (1939-1945) je bil globalni konflikt, v katerem so se spopadle vojaške sile osi (Nemčija, Italija, Japonska) proti zaveznikom (predvsem ZDA, Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza). Vojna je povzročila ogromno materialne škode in ogromno žrtev ter prinesla pomembne spremembe v geopolitičnem svetu po njenem koncu. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil aprila 1941, ko so sile sil osi (Nemčija, Italija in Madžarska) brez napovedi napadle Jugoslavijo. Ta napad je bil del osiromašene strategije Nemčije za napad na Sovjetsko zvezo. Jugoslovanska vojska je hitro poražena in država je bila razdeljena med okupatorje. Nemčija in Italija sta si razdelili večji del države, ostali deli pa so bili podrejeni Madžarski in drugim sodelujočim državam osi. -
NASTANEK OZN
OZN je mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne, ki si prizadeva za spodbujanje mednarodnega miru, sodelovanja in razvoja ter zaščiti človekovih pravic po svetu. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila država, ki je obstajala od leta 1918 do leta 2003. Sestavljala jo je federacija šestih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. Po razpadu Sovjetske zveze se je Jugoslavija usmerila v večstrankarski demokratični sistem, vendar so etnične napetosti med republikami in narodi vodile do razpada Jugoslavije v devetdesetih letih 20. stoletja. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bilo obdobje napetosti in konflikta med Zahodom, ki ga je vodila ZDA, in Vzhodom, ki ga je vodila Sovjetska zveza, v obdobju po drugi svetovni vojni. Čeprav ni bilo neposrednega vojaškega spopada med glavnimi silami, je bilo veliko regionalnih konfliktov in političnih napetosti, ki so trajale skoraj pet desetletij, dokler se niso razmere umirile in Sovjetska zveza razpadla leta 1991. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je trajala od leta 1950 do 1953 in je bila spopad med Severno Korejo (podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo) in Južno Korejo (podprto s silami Združenih narodov, večinoma ZDA). Vojaški konflikt se je začel z invazijo Severne Koreje na Južno Korejo, nato pa so se zgodile številne bitke in spopadi. Leta 1953 sta strani sklenili premirje, ki je označilo končanje vojnega delovanja, vendar do danes ni bilo podpisanega mirovnega sporazuma. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil podpisan leta 1999 in je zahteval prekinitev sovražnosti na Kosovu ter umik srbskih varnostnih sil. Hkrati je odprl pot za ustanovitev KFOR-a, ki je sestavljen iz sil NATO in je bil ustanovljen z namenom zagotavljanja varnosti in stabilnosti na Kosovu. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno gibanje držav, ki niso bile članice ne ZDA ne Sovjetske zveze in se niso želele uvrstiti v eno od teh dveh blokov. Ustanovljeno je bilo leta 1961 v Beogradu na pobudo Jugoslavije, Egipta, Indije, Indonezije in Šrilanke. Gibanje je imelo za cilj razvijanje neodvisnosti, samostojnosti in suverenosti držav v razvoju ter promocijo svetovnega miru. Gibanje je vključevalo več kot 100 držav in je igralo pomembno vlogo v svetovni politiki v 60. in 70. letih 20. st. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bila napetost med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962 zaradi namestitve sovjetskih jedrskih raket na Kubi. ZDA so blokirale kubansko obalo, Sovjetska zveza pa je poskušala dostaviti več raket. Vrhunec krize je bil dosežen, ko je ameriški predsednik Kennedy odredil blokado Kube in postavil ultimat, da morajo sovjetske rakete odstraniti. Sovjetska zveza je na koncu odstranila rakete, ZDA pa je obljubila, da ne bo invazivno posegla v Kubi in da bo odstranila svoje rakete iz Turčije. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bil oboroženi spopad med Severnim in Južnim Vietnamom, ki se je odvijal med letoma 1955 in 1975, v katerem so sodelovale tudi ZDA in druge zahodne države ter komunistična Kitajska in Sovjetska zveza. Konflikt se je končal z združitvijo Severnega in Južnega Vietnamu v Socialistično republiko Vietnam. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko sta ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin s plovilom Apollo 11 pristala na Luni. Medtem ko je Armstrong stopil na Luno in izrekel znamenite besede "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo", je Aldrin ostal na krovu plovila. Ta dosežek je bil pomemben mejnik v raziskovanju vesolja in znanosti ter simbol ameriškega dosežka in prevlade v vesolju v času hladne vojne. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Leta 1986 se je v jedrski elektrarni v Černobilu, Ukrajina, zgodila katastrofalna jedrska nesreča, ki je spustila veliko količino radioaktivnega materiala v okolje. To je povzročilo smrtne žrtve, številne zdravstvene težave in onesnaženje okolja, ki je trajalo več desetletij. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so bile leta 1990. Na volitvah so se pomerile tri glavne politične stranke: Demos, Liberalnodemokratska stranka (LDS) in Zveza komunistov Slovenije (ZKS). Zmagala je Demosova koalicija, ki je sestavljala prvo slovensko vlado in začela proces demokratizacije ter osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 na zasedanju Skupščine Republike Slovenije. V njej se je Slovenija razglasila za suvereno državo, kar pomeni, da ima popolno politično, zakonodajno, sodno in izvršilno oblast ter da je neodvisna od ostalih republik v sklopu Jugoslavije. Sprejetje deklaracije je bilo pomembno pri osamosvajanju Slovenije in je predstavljalo prvi korak na poti do razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil referendum, ki je potekal 23. decembra 1990. Na njem se je odločalo o tem, ali naj Slovenija postane samostojna država in se loči od Jugoslavije. Na plebiscitu se je 88,5% volivcev izreklo za samostojnost Slovenije. To je bil pomemben korak v procesu osamosvajanja Slovenije, ki se je končal 25. junija 1991, ko je Slovenija formalno razglasila svojo neodvisnost. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije je bila izvedena 25. junija 1991, ko je bil sprejet ustavni zakon o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovenija se je tako uradno ločila od Socialistične federativne republike Jugoslavije in postala samostojna država. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Ustava določa Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo, v kateri je oblast razdeljena na tri veje - zakonodajno, izvršilno in sodno. Ustava določa tudi temeljne človekove pravice in svoboščine ter načela delovanja države in njenih organov. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je bila kratek oboroženi spopad med Slovensko teritorialno obrambo (TO) in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) junija in julija 1991. Slovenija je razglasila svojo neodvisnost od Jugoslavije 25. junija 1991, kar je sprožilo oborožene spopade s srbsko kontrolo JLA. Vojna je trajala deset dni in se končala s sporazumom v Brdu pri Kranju, ki je priznal neodvisnost Slovenije in umik JLA iz ozemlja države. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija v Sloveniji sta bili procesa, ki sta se začela po osamosvojitvi in sprejemu ustave leta 1991. Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja, ki je bilo odvzeto iz političnih razlogov v času socializma, nazaj prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem. Privatizacija pa je pomenila prodajo državnega premoženja, kar je omogočilo prehod iz državno vodenega gospodarstva v tržno gospodarstvo. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev Slovenije v NATO je bila uradno izvedena leta 2004, po večletnih prizadevanjih in reformah, ki so jih zahtevali zahodni zavezniki. Slovenija je postala del severnoatlantske obrambne zveze, ki združuje večino zahodnih držav ter ima sedež v Bruslju. Vključitev v NATO je bila ključna za zagotavljanje varnosti Slovenije in tudi za utrjevanje demokratičnih vrednot ter sodelovanja s partnerji po svetu. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Slovenija je bila uradno sprejeta v Evropsko unijo 1. maja 2004, skupaj s še desetimi drugimi državami. Priključitev je bila pomemben mejnik v gospodarskem in političnem razvoju države ter je Sloveniji omogočila tesnejše sodelovanje v evropskih zadevah ter dostop do evropskih sredstev in programov. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Vstop Slovenije v euroobmočje se je zgodil 1. januarja 2007, ko je Slovenija kot prva nova članica Evropske unije uvedla evro kot uradno valuto namesto prejšnje tolarje. Uvedba evra je bila del postopka gospodarskega in monetarnega združevanja v Evropski uniji ter posledica izpolnjevanja fiskalnih in monetarnih meril. S tem se je Slovenija pridružila skupini 19 držav, ki uporabljajo evro kot skupno valuto. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza je obdobje ostre gospodarske stagnacije, ko se zmanjšuje proizvodnja, zaposlovanje, cene in dohodki. Najbolj znana gospodarska kriza je Velika gospodarska kriza, ki je trajala od leta 1929 do 1939 in povzročila hudo recesijo in brezposelnost po vsem svetu. -
EPIDEMIJA COVID 19
Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19) je bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 in se je prvič pojavila v Wuhanu, na Kitajskem, decembra 2019. Hitro se je razširila po svetu in bila razglašena za pandemijo marca 2020. Bolezen se lahko kaže s širokim spektrom simptomov, od blage bolezni, podobne prehladu, do hude pljučnice in smrti.