-
Svetozar Borojević von Bojna
Borojevič se je v vojaško zgodovino vpisal kot vrhovni poveljnik soške fronte. Borojević je bil hkrati tudi prvi in edini nenemški feldmaršal v avstro-ogrskih oboroženih silah.Ob nastanku države SHS je bil vrhovni poveljnik, ki je nadziral zdaj bivšo avstro-ogrsko vojsko v Sloveniji. Pri tem je prišlo do napetosti, tako da mu je zagrebško Narodno vijeće prepovedalo vstop v Državo SHS, zaradi česar je preostanek življenja preživel v Celovcu. -
Josip Pogačnik
Ob zlomu monarhije je Narodni svet za Slovenijo v Ljubljani 31. oktobra 1918 osnoval Narodno vlado SHS s Pogačnikom kot predsednikom in 12 oddelki, imenovanimi poverjeništva, katerim so načelovali zastopniki vseh večjih slovenskih strank. Pogačnikova zasluga je, da je navkljub prevratnim razmeram obdržal mir in red v Sloveniji in jo obvaroval pred izgredi razbite avstrijske armade, ki so se vračali s fronte na Piavi. -
Življenje v zaledju
Prva svetovna vojna je bila totalna vojna. To pomeni, da je bilo vse življenje in delo podrejeno vojnim zahtevam. Vlada je prevzela nadzor nad gospodarstvom, ki je bilo prilagojeno vojnim razmeram in potrebam. Vsak zmožen državljan je bil obvezen delati. Industrija in prometna sredstva so bili prilagojeni potrebam vojske. Primanjkovalo je delovne sile. Zaposlovali so ženske, starejše mladostnike in uvoženo delovno silo. -
Šoska fronta
Soška fronta (italijansko Fronte Isonzo, nemško Isonzoschlachten) je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne. Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanskih ravnic na jugu fronte. -
Dvanajsta soška fronta
- oktobra ob 2.00 zjutraj se je začel silovit avstro-ogrsko-nemški topniški napad, pri Bovcu pa je bil uporabljen bojni plin fosgen. Pehota 14. armade je v prvem napadu prebila italijanske položaje pri Bovcu, v dolini Soče in pri Tolminu. Še isti dan je bil zavzet Kobarid, v noči na 25. oktober pa je bila južno od Robiča dosežena državna meja. 24. oktobra so bili prebiti tudi italijanski obrambni jarki pri Čiginju, zvečer pa so bile uničene njihove utrdbe na Ježi.
-
Kraljevina SHS
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo.Nevarnost s strani Italije, ki je po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske v skladu z londonskim paktom zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo. -
Država SHS je imela mnoge težave
Ni dobila mednarodne podporein priznanja. Nerešeno je bilo vprašanje zahodne in sverne meje. Srbi so želeli živeti v skupni državi. Obstajali so notranji nemiri zaradi socialnih problemov. V državi je vladala splošna zmeda
