-
Konec druge svetovne vojne v Evropi
V Evropi se je končala druga svetovna vojna. Evropa je bila opustošena, na milijone ljudi je bilo mrtvih, ranjenih ali razseljenih. V holokavstu je bilo umorjenih šest milijonov Judov. -
Ustanovitev zveze NATO
Ustanovitev Organizacije severnoatlantskega zavezništva (NATO), meddržavnega varnostnega zavezništva med Združenimi državami Amerike, Kanado in 10 zahodnoevropskimi državami. Zveza NATO je leta 2020 štela 30 držav članic, vključno z 21 državami EU. -
Ustanovitev Sveta Evrope
10 zahodnoevropskih držav je ustanovilo Svet Evrope z namenom spodbujanja demokracije ter zaščite človekovih pravic in uveljavljanja pravne države. 3. septembra 1953 je začela veljati Evropska konvencija o človekovih pravicah. -
Načrt za novo politično sodelovanje v Evropi
Francoski zunanji minister Robert Schuman je predstavil načrt poglobljenega sodelovanja in predlagal skupno upravljanje premogovništva in jeklarske industrije Zahodne Evrope. Evropska unija 9. maja praznuje dan Evrope. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Na podlagi Schumanovega načrta je šest držav podpisalo pogodbo o skupnem upravljanju industrije premoga in jekla. Tako nobena od njih ne bi več mogla sama izdelovati orožja, ki bi ga uporabila proti drugi, kakor je to bilo v preteklosti. Teh šest držav je bilo: Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Evropska skupnost za premog in jeklo je nastala leta 1952. -
Rimski pogodbi
Uspešnost pogodbe o premogu in jeklo je pripomogla, da je šest ustanovnih držav razširilo sodelovanje tudi na druge gospodarske panoge. Sodelovanje so formalizirale s podpisom dveh pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), ki sta začeli delovati 1. januarja 1958.
Države članice EU in leto njihovega članstva
Države članice: Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg -
Ustanovitev Evropskega parlamenta
Prvo zasedanje Evropske parlamentarne skupščine, predhodnice današnjega Evropskega parlamenta, je bilo v Strasbourgu v Franciji. Za njenega predsednika je bil izvoljen Robert Schuman. Evropska skupščina je nadomestila skupno skupščino Evropske skupnosti za premog in jeklo in se 30. marca 1962 preimenovala v Evropski parlament. -
Gradnja berlinskega zidu
Komunistična vlada v Vzhodni Nemčiji zgradi zid skozi Berlin, ki postane simbol ločitve vzhodne in zahodne Evrope med hladno vojno. -
Podpis „Pogodbe o združitvi“
Pogodba o združitvi izvršnih organov treh Skupnosti (Evropske skupnosti za premog in jeklo, Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma) je bila podpisana v Bruslju in začela veljati 1. julija 1967. Odtlej imajo Evropske skupnosti enotni upravni organ (Komisija) in en sam izvršilni organ (Svet). -
Širitev s 6 na 9 držav članic
S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se je število držav članic povečalo s šest na devet. -
Prve neposredne volitve v Evropski parlament
Evropski državljani so lahko prvič neposredno volili poslance v Evropski parlament. Pred tem so poslance izbirali v nacionalnih parlamentih. Poslanci so se začeli povezovati v vseevropske politične skupine in ne po državah. -
Prvi evropski raziskovalni program
Računalniki in avtomatizacija so začeli vse bolj spreminjati naš način življenja in dela. EU je leta 1984 sprejela program Esprit, ki je bil prvi od številnih raziskovalnih in inovacijskih programov na evropski ravni. -
Na poti k enotnemu trgu
Čeprav so bile carine leta 1968 odpravljene, še vedno ni proste trgovine med državami članicami. Glavne ovire so bile razlike v nacionalnih predpisih. Enotni evropski akt je uvedel obsežen 6-letni program za njihovo odpravo in vzpostavitev enotnega trga. Akt, ki je začel veljati 1. julija 1987, je zagotovil Evropskemu parlamentu večjo moč in okrepil pristojnosti Evropskih skupnosti na področju varstva okolja. -
Padec berlinskega zidu
Padel je berlinski zid in meja med vzhodom in zahodom je bila prvič po 28 letih spet odprta. Po več kot 40 letih pride do ponovne združitve Nemčije. Vzhodni del Nemčije se je Evropskim skupnostim pridružil 3. oktobra 1990. -
Razpad Jugoslavije
Na Balkanu se je začel razpad Jugoslavije. Vojne, ki so sledile, so povzročile več deset tisoč žrtev in trajale večino naslednjega desetletja. -
Maastrichtska pogodba
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993. -
Amsterdamska pogodba
Podpisana je bila Amsterdamska pogodba. Pogodba je nadgradila Maastrichtsko pogodbo in določila načrt za preoblikovanje institucij EU, močnejšo vlogo Evrope v svetu in več sredstev za zaposlovanje in varstvo pravic državljanov. Veljati je začela 1. maja 1999. -
Rojstvo evra
V 11 državah je bila uvedena skupna valuta evro, vendar samo za trgovinske in finančne transakcije. Bankovci in kovanci se uvedejo pozneje. Prve države evrskega območja so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Danska, Švedska in Združeno kraljestvo se zaenkrat niso odločile za pridružitev evrskemu območju. -
Pogodba iz Nice
Voditelji EU so podpisali Pogodbo iz Nice. Njen cilj je reformirati institucije, da bo EU lahko učinkovito delovala, potem ko je dosegla 25 držav članic, in se pripraviti na naslednjo pridružitev večje skupine novih članic. Veljati začne 1. februarja 2003. -
10 novih držav
Ciper in Malta se pridružita EU skupaj z 8 državami Srednje in Vzhodne Evrope – Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo – končno je odpravljena delitev Evrope po drugi svetovni vojni. -
Ustava EU
Volivci v Franciji in na Nizozemskem zavrnejo Pogodbo o ustavi za Evropo, ki jo je oktobra 2004 podpisalo 25 držav članic EU. -
Lizbonska pogodba
Lizbonsko pogodbo, ki spreminja predhodne pogodbe, je podpisalo 27 držav članic. Pogodba je namenjena oblikovanju bolj demokratične, učinkovitejše in transparentnejše EU, ki bo sposobna reševati vprašanja globalnih sprememb, denimo podnebnih sprememb, varnosti in trajnostnega razvoja. Vse države EU ratificirajo Pogodbo, preden ta začne veljati 1. decembra 2009. -
Svetovna gospodarska kriza
Svetovno gospodarstvo je prizadela velika finančna kriza. Sprožile so jo težave s stanovanjskimi posojili v Združenih državah Amerike. V težavah se je znašlo tudi več evropskih bank. Kriza je okrepila ekonomsko sodelovanje med državami EU. -
Nobelova nagrada za mir
Na slovesnosti v Oslu je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za mir. Nagrada počasti 60 let prizadevanj EU za uveljavljanje miru in sprave, demokracije ter človekovih pravic. -
Pariški sporazum o podnebnih spremembah
EU je imela ključno vlogo na konferenci Združenih narodov v Parizu, kjer je 195 držav sklenilo nov sporazum o podnebnih spremembah. Sporazum vsebuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja precej pod 2° C v primerjavi z ravnijo iz predindustrijske dobe. -
Združeno kraljestvo glasuje za izstop iz EU
Na referendumu junija 2016 52 % volivcev v Združenem kraljestvu glasuje za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije po več kot 40 letih članstva. Združeno kraljestvo 31. januarja 2020 zapusti EU. -
Skupni odziv EU na COVID-19
Pandemija COVID-19 je povzročila izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju in upočasnitev gospodarske rasti. EU in njene države članice sodelujejo pri podpori sistemom zdravstvenega varstva, zajezitvi širjenja virusa in zagotavljanju cepiv za ljudi v EU in drugod. Voditelji in voditeljice EU so se dogovorili o največjem svežnju spodbud, ki se je kdaj koli financiral iz proračuna EU, s poudarkom na zelenem in digitalnem okrevanju, saj si EU prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050 -
Združeno kraljestvo izstopi iz EU
Združeno kraljestvo je po 47 letih članstva izstopilo iz EU in odprlo novo poglavje v odnosih z EU. -
Začetek Konference o prihodnosti Evrope
EU začne celoletno Konferenco o prihodnosti Evrope v letu 2021. Uresničevanje participativne demokracije brez primere državljankam in državljanom EU ponuja edinstveno priložnost, da izrazijo svoje mnenje in pomagajo oblikovati prihodnost EU. -
Rusija napade Ukrajino
EU in njeni mednarodni partnerji odločno obsodijo neupravičeno in neizzvano rusko vojno agresijo. EU sprejme vrsto ostrih sankcij proti Rusiji ter Ukrajini zagotovi finančno, humanitarno, vojaško in drugo pomoč.