-
Period: 4000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Ljudje so začeli ustvarjati prve kamnite orodje pred približno 2,6 milijona leti. V času prazgodovine so se ljudje ukvarjali z lovom, zbiranjem in ribolovom. Obstajajo tri glavne obdobja prazgodovine: paleolitik, mezolitik in neolitik. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij se je zgodil okoli 4000 let pr. n. št. v Mezopotamiji, območju med rekama Evfrat in Tigris v današnjem Iraku. Tam so se razvile prve znane civilizacije, kot so Sumerijci, Akadci in Asirci. Te civilizacije so se razvile zaradi ugodne geografske lege, plodne zemlje in razvitega sistema namakanja. Razvile so se tudi prve pisave, kot so klinopis in hieroglifi, s katerimi so zapisovali svojo zgodovino, zakone in religijo. video -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Stari vek je obdobje v zgodovini, ki se je začelo s pojavom pisave in končalo s padcem Zahodnega rimskega cesarstva. Obdobje se običajno deli na tri periode: antiko, pozno antiko in zgodnji srednji vek. V antiki so se razvile nekatere največje civilizacije, kot so Grčija in Rim, ki sta oblikovali zahodno kulturo in politiko. Video -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Predhomerska doba se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije pred Homerjem, ki je živel v 8. stoletju pr. n. št. V tem obdobju so v Grčiji živeli ljudje, ki so govorili različne jezike, živeli v manjših skupnostih in se ukvarjali z lovom, ribolovom, kmetijstvom in obrtjo. Ti ljudje so živeli v preprostih hišah in so se organizirali v manjše skupnosti, ki so bile pogosto v konfliktu med seboj. V tem obdobju so se razvile prve grške kolonije, ki so bile ustanovljene na obalah Sredozemskega morja. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
o obdobje je bilo zaznamovano z upadom grške civilizacije, ki je bila v prejšnjem obdobju zelo razvita. V tem obdobju so se zmanjšale grške kolonije, trgovina in kultura. V tem obdobju se je tudi razvila hierarhična družba, v kateri so bili voditelji vojske in plemstva, ki so bili v konfliktu med seboj. video -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Grški polisi so nastali v 8. stoletju pr. n. št. kot posledica gospodarskega razvoja in družbenih sprememb v Grčiji. Polisi so bili majhna mesta, ki so se razvila v različnih delih Grčije in so bila neodvisna od centralne oblasti. V polisih so prevladovali aristokrati, ki so bili lastniki zemlje, in so se borili za oblast med seboj. video -
Period: 776 BCE to 500
Arhaična Grčija
To obdobje je bilo zaznamovano z razvojem grške civilizacije in kulture. V tem obdobju so se razvile grške mestne države, ki so imele svoje zakone, običaje in vojsko. Polisi so se borile med seboj in se razvijale v različne oblike vladavine, od demokracije do tiranije. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Rim je bil ustanovljen po legendi leta 753 pr. n. št. dvojčkoma Romulu in Remu. Po legendi sta bila dvojčka zapuščena ob reki Tibera in ju je nato rešila volkulja, ki ju je hranila z mlekom. Ko sta odrasla, sta se odločila, da bosta ustanovila svoje mesto. Vendar sta se sprla, kdo bo postal prvi vladar. Romul je nato ubil Rema in postal prvi kralj Rima. Rim se je začel kot majhna vasica in se nato razširil v eno najpomembnejših mest v Antiki -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je bila obdobje rimske zgodovine med letoma 509 pr. n. št. in 27 pr. n. št., ko je bila ustanovljena rimska država. V tem obdobju je bila rimska družba organizirana v republiko, v kateri so imeli državljani določene politične pravice in dolžnosti. Republika je bila sestavljena iz dveh konsulov, ki sta bila izvoljena vsako leto, in senata, ki je bil sestavljen iz uglednih državljanov. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
To obdobje je bilo zaznamovano z razvojem grške demokracije, filozofije, umetnosti in arhitekture. V tem obdobju so se grške mestne države združile v zvezo, znan kot Atenska zveza, ki je bila vodilna sila v Grčiji. V tem obdobju so se zgodile tudi znamenite bitke, kot je bitka pri Maratonu in bitka pri Salamini, ki so pomagale ohraniti grško neodvisnost pred perzijskim imperijem. video -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško Perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Vojne so se začele leta 492 pr. n. št., ko so Perzijci napadli grška mesta v Mali Aziji. Grki so se na napade odzvali z zavezništvom z Atenami na čelu. V bitki pri Maratnu leta 490 pr. n. št. so Grki premagali Perzijce. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, rojen leta 356 pr. n. št. in umrl leta 323 pr. n. št. Postal je kralj Makedonije po smrti svojega očeta, Filipa II., leta 336 pr. n. št. in svoje kraljestvo razširil na območja današnje Grčije, Egipta, Perzije in Indije. Bil je znan po svojih vojaških zmagah in osvajanju novih ozemelj, pa tudi po svoji izjemni vodstveni sposobnosti in izobraževanju pri Aristotelu. Njegova vojaška kampanja je trajala več kot deset let. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
To obdobje je bilo zaznamovano z razpadom Aleksandrovega imperija na različne kraljestva, ki so se borila za prevlado v Grčiji in širše. V tem obdobju je bila grška kultura močno vplivana s strani vzhodnih kultur, kot sta egipčanska in perzijska. Helenistična Grčija je bila pomembna za razvoj različnih znanosti, kot so matematika, astronomija in medicina. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino, ki so se odvijale med letoma 264 in 146 pr. n. št. V prvi punski vojni so se rimske sile osredotočile na osvojitev Sicilije in so uspele premagati kartagenske sile. V drugi punski vojni je Kartagina poskušala zavzeti Španijo, vendar je bila premagana s strani rimskega generala Scipiona Afriškega. V tretji punski vojni so Rimljani napadli Kartagino in jo dokončno uničili, pri čemer so mesto požgali in zasužnjili prebivalce. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Rimljani so prevzeli veliko elementov grške kulture, kot so filozofija, literatura, umetnost in arhitektura. Rimljani so bili tudi navdušeni nad grškimi miti in legendami ter so jih preoblikovali v svoje lastne zgodbe in mitologijo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski državnik, general in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Cezar je bil znan po svojih vojaških dosežkih, med drugim je osvojil Galijo in zmagal v državljanski vojni proti Pompejuju. Poleg tega je Cezar reformiral rimski koledar in spodbujal razvoj umetnosti in znanosti. Cezar je bil tudi avtor številnih pisnih del, vključno z njegovimi vojaškimi spisi, kot je Galjska vojna, ki je še danes pomembna zgodovinska knjiga.video -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski državnik in general, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Oktavijan je bil posvojeni sin Julija Cezarja in je bil po njegovi smrti eden od glavnih naslednikov Cezarjevega imperija. Oktavijan je bil znan po svojih vojaških in političnih dosežkih, med drugim je premagal Marka Antonija in Kleopatro v bitki pri Actiumu, s tem pa je postal edini vladar rimskega imperija. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki je trajalo od leta 27 pr. n. št. do leta 476 n. št. V tem obdobju je bila rimska država vodena s strani cesarjev, ki so imeli absolutno oblast nad državo. Prvi cesar je bil Avgust, ki je ustanovil rimski imperij in se je imenoval tudi Oktavijan. Rimsko cesarstvo je bilo znano po svoji vojaški moči in osvajalskih pohodih, ki so Rimu prinesli veliko ozemlja in bogastva.video -
1 CE
Začetek Krščanstva
Krščanstvo se je začelo v 1. stoletju n. št. v Judeji, ki je bila takrat pod rimsko oblastjo. Krščanstvo temelji na naukih Jezusa Kristusa, ki je bil judovski prerok in učitelj. Jezus je svoje nauke širil med ljudmi in jih učil o ljubezni in odpuščanju. Njegova sporočila so bila zelo privlačna za mnoge, vendar so ga zaradi njegovih nazorov in vpliva na ljudi oblasti videli kot nevarnost. Jezusa so aretirali, mučili in ga križali, vendar so njegovi nauki preživeli in se širili po vsem svetu. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo znano po svoji bogati kulturi in umetnosti, ki je bila pogosto vplivana s strani grške kulture. Cesarstvo je bilo tudi znano po svoji vojaški moči in inovacijah, kot so grški ognjemeti in obramba Konstantinopla.video -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo v 5. stoletju n. št. zaradi kombinacije notranjih in zunanjih dejavnikov. Notranji dejavniki so vključevali politično nestabilnost, korupcijo, gospodarsko krizo in družbeno razslojevanje. Zunanji dejavniki so vključevali invazije barbarov, ki so vdrli v Rimsko cesarstvo in osvojili velike dele ozemlja. Te invazije so oslabilile rimske vojaške sile in pripeljale do razpada rimskega cesarstva.video -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Srednji vek je obdobje v zgodovini, ki se je začelo po padcu Zahodnega rimskega cesarstva in končalo z renesanso. V tem obdobju so bile v Evropi prevladujoče krščanske cerkve in fevdalni sistem, v katerem so plemiči imeli zemljo in oblast, kmetje pa so bili njihovi podložniki. Srednji vek je bil tudi obdobje križarskih vojn in velikih epidemij, kot je bil Črna smrt. video -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565 n. št. Bil je znan po svojih vojaških zmagah, reformah pravnega sistema in gradbenih projektih, ki so vključevali gradnjo Hagije Sofije in drugih pomembnih cerkva v Konstantinoplu. Njegova največja vojaška zmaga je bila ponovna združitev zahodnega in vzhodnega rimskega cesarstva, ki je trajala le kratek čas. Justinijan je bil tudi znan po svojih pravnih reformah, ki so vključevale zbirko zakonov. -
622
Začetek Islama
Islam se je začel v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Po tradiciji je bil prerok Mohamed ustanovitelj islama in je prejel razodetja od Boga preko nadangela Gabrijela. Mohamed je začel širiti islam med svojimi privrženci v Meki, vendar so ga tamkajšnje oblasti preganjale. Leta 622 n. št. je Mohamed s svojimi privrženci pobegnil v Medino, kar je znano kot hidžra. To je bilo leto, ko se je začel islamski koledar. V Medini je Mohamed ustanovil prvo islamsko skupnost. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila zgodovinska država na območju današnje Slovenije in Avstrije, ki je obstajala v zgodnjem srednjem veku med 7. in 9. stoletjem. Danes pa se uporablja za označevanje kulturne in zgodovinske regije v Sloveniji. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je bila dolgotrajna vojna v srednjem veku (8. stoletje - 15. stoletje), v kateri so španski krščanski vladarji skušali ponovno zavzeti ozemlja, ki so jih muslimanski osvajalci osvojili v 8. stoletju. Ozemlja, ki so jih zavzeli muslimanski osvajalci, so vključevala večino današnje Španije in Portugalske.Rekonkvista je imela pomembne posledice za Španijo in Evropo. Španska krščanska kultura se je okrepila, islam pa se je postopoma umaknil z Iberskega polotoka. -
800
Kronanje Karla velikega
Kronanje Karla Velikega za rimsko cesarja je bilo tudi politično pomembno dejanje, saj je Karolingu dalo legitimnost in avtoriteto nad zahodnoevropskimi deželami. Karel Veliki je s tem postal vodilni politični vodja Zahodne Evrope in nadaljeval z združevanjem številnih manjših kraljestev v močno državo. -
1054
Velika shizma
Velika shizma označuje razdvoj v krščanstvu, ki se je zgodil v 11. stoletju, ko so se razhajanja med Vzhodno in Zahodno cerkvijo začela stopnjevati. To je vodilo do ločitve na dve ločeni krščanski cerkvi - Vzhodno pravoslavno in Zahodno rimskokatoliško cerkev. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija oboroženih konfliktov v srednjem veku, ki so se začele leta 1096 in trajale skoraj dve stoletji. Njihov cilj je bil osvoboditi Jeruzalem in Sveto deželo iz muslimanskega nadzora, da bi tako ponovno pridobili krščanske svete kraje. Vojne so imele pomembne posledice za Evropo, Bližnji vzhod in svet kot celoto. -
Period: 1300 to
Humanizem in Renesansa
Humanizem in renesansa sta bila gibanja, ki sta močno vplivala na evropsko kulturo in umetnost v 14. in 15. stoletju. Humanizem se je osredotočal na človeka kot posameznika in na njegovo intelektualno, kulturno in moralno izpopolnjevanje. Humanisti so poudarjali pomen izobraževanja in raziskovanja, ter se zavzemali za povrnitev klasične antične kulture in njenih idealov v sodobno družbo. -
Period: 1322 to 1435
Celjski Grofje
Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je izviral iz Celja na območju današnje Slovenije in je imela pomembno vlogo v srednjem veku. Rodbina je bila ustanovljena v 13. stoletju, ko je Herman I. Celjski pridobil celjski grad in okoliške posesti. video -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva. Bolezen se je prvič pojavila v Kitajskem cesarstvu v 1331. letu, nato pa se je razširila po Aziji, Evropi in Afriki. Kuga je povzročala hude okužbe, ki so vodile do smrti velikega števila ljudi. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so bili obdobje vojn med Osmanskim cesarstvom in krščanskimi državami Evrope v obdobju od 14. do 17. stoletja. Osmansko cesarstvo, ki je bilo v tem času eno od največjih in najmočnejših cesarstev na svetu, je imelo pomembne vplive na razvoj Evrope in Balkana.video -
1450
Izum tiskalnega stroja
Prvi praktični tiskarski stroj je izumil nemški izumitelj Johannes Gutenberg okoli leta 1440. S svojim izumom, ki se imenuje Gutenbergov tiskarski stroj, je omogočil hitrejši in bolj učinkovit način tiskanja knjig in drugih publikacij. video -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. napadel in zavzel bizantinsko prestolnico Konstantinopel (danes Istanbul). Konstantinopel je bil središče bizantinskega cesarstva in eno od najpomembnejših mest v Evropi, ki je imelo strateški pomen zaradi svoje lega na križišču med Vzhodom in Zahodom. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili upori kmetov in drugih revnih ljudi proti oblastem, ki so se zgodili v različnih obdobjih zgodovine. Ti upori so bili pogosto posledica socialnih in ekonomskih neenakosti ter izkoriščanja, s katerim so se soočali kmetje in drugi revni ljudje. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo 12. oktobra 1492, ko je italijanski pomorščak in raziskovalec Kristofor Kolumb s tremi ladjami (Nina, Pinta in Santa Maria) prispel na otok Bahame v Karibskem morju. S tem se je začelo obdobje velikih odkritij in raziskovanj, ki so spremenili zgodovino sveta. -
Period: 1492 to
Novi vek
Novi vek je obdobje v zgodovini, ki se je začelo s koncem srednjega veka in padcem Bizantinskega cesarstva ter se nadaljevalo vse do začetka 20. stoletja. V tem obdobju so se zgodile pomembne zgodovinske dogodke, kot so odkritje Amerike, reformacija, razsvetljenstvo, industrijska revolucija in prva svetovna vojna. Novi vek je bil tudi obdobje velikih kulturnih dosežkov, kot so bili baročna arhitektura, klasična glasba, književnost in umetnost. video -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju in je imelo za cilj reformirati Rimskokatoliško cerkev ter spremeniti verske, družbene in politične razmere v Evropi.
Eden od glavnih vzrokov za reformacijo je bilo nezadovoljstvo ljudi s cerkveno hierarhijo in njenimi praksami, ki so vključevale prodajo odpustkov ter prekomerno bogatenje cerkve. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 v tiskarni v Wittenbergu v Nemčiji natisnil Primož Trubar. Katekizem je bil verski učbenik, ki je vseboval temeljne krščanske nauke in molitve ter je bil namenjen uporabi v protestantskih cerkvah na Slovenskem. Trubar je v naslednjih letih tiskal tudi druge knjige v slovenščini, kot sta Abecednik in Postila, ki sta služili izobraževanju in širjenju krščanskega nauka na Slovenskem. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil dogovor med katoliškimi in protestantskimi državami Svetega rimskega cesarstva, dosežen leta 1555 v Augsburgu v Nemčiji. Cilj sporazuma je bil omogočiti sožitje med katoličani in protestanti ter končati verske spopade, ki so divjali v državi. video -
Period: to
Ludvik XIV. in absulutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715, ki je bil znan po svojem absolutističnem vladanju. Absolutizem je politični sistem, v katerem je kralj ali monarh imel absolutno oblast nad državo in njenimi prebivalci, brez vmešavanja drugih političnih sil. Ludvik je okrepil svoj položaj z uvedbo različnih reform in praks. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo kulturno gibanje v Evropi v 18. stoletju, ki se je zavzemalo za poudarjanje razuma, znanosti in svobode ter kritiziralo cerkveno in kraljevsko avtoriteto ter družbene neenakosti. Razsvetljenci so se ukvarjali s kritičnim razmišljanjem in dvigovanjem družbene zavesti ter poudarjali pomen znanosti, izobraževanja in napredka.Razsvetljenstvo je pripomoglo k razvoju moderne demokracije, narodne osveščenosti, humanizma in filozofije ter razvoju naravoslovja in tehnologije. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je znana po svojih reformah, ki so vključevale modernizacijo države, izboljšanje izobraževanja, zdravstva in socialne skrbi ter krepitev centralne oblasti. Uvedla je tudi novo davčno politiko in reformirala vojsko ter pravosodni sistem. Njeno vladanje je pustilo trajen vpliv na Avstrijo in Evropo. -
ZDA
Nastanek ZDA se je začel s poselitvijo prvih evropskih kolonistov v 17. stoletju, ki so prihajali predvsem iz Anglije, Španije, Francije in Nizozemske. Kolonije so se razvile in rasle pod različnimi vladami in gospodarskimi sistemi, vse do tega, ko so se leta 1776 enajst kolonij odcepilo od britanske krone in razglasilo neodvisnost. Po vojni za neodvisnost se je nova država razvijala, zahvaljujoč ustavi, ki je bila sprejeta leta 1787, in širitvi ozemlja, predvsem na zahodu. -
Period: to
Metternichov absulutizem
Metternichov absolutizem je bil politični sistem v Evropi med letoma 1815 in 1848, ki je temeljil na ohranitvi monarhične oblasti in zatiranju vsakršne liberalne in nacionalne miselnosti. Metternich, avstrijski kancler, je zasledoval idejo o svetovnem redu in zavezanosti dinastijam, ki je preprečevala vsakršno oblikovanje nacionalnih držav in ohranjala absolutistično oblast. -
Kongres svete alianse v Ljubljani
Kongres Svete Alianse je bil mednarodni sestanek predstavnikov evropskih držav, ki so ga organizirali po koncu Napoleonskih vojn leta 1815 v Ljubljani. Namen sestanka je bil uskladiti politične in družbene razmere v Evropi ter preprečiti morebitne prihodnje revolucije. Na kongresu so se udeleženci dogovorili za priznanje obstoja neodvisne Belgije in Švice ter se zavzeli za obnovo monarhije in verskega reda. -
Period: to
Franc jožef 1.
Franz Joseph 1. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. Njegovo dolgo vladavino je zaznamovalo število zgodovinskih dogodkov, vključno s krvavim letom 1848, avstro-ogrskega imperija v času 1. svetovne vojne ter njegovega dediščine, ki je vplivala na prihodnost Evrope in sveta. -
Pomlad narodov in zeinjena Slovenija
Pomlad narodov je bilo zgodovinsko obdobje med letoma 1848 in 1849, ko so se v večini evropskih držav pojavili revolucionarni izbruhi in narodna gibanja za politično svobodo ter samostojnost. -
Period: to
Bachov absulotizem
Bachov absolutizem se nanaša na uporabo glasbenih instrumentov, ki so bili običajni v času Johanna Sebastiana Bacha, pri izvajanju njegovih del. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je prinesla večje in hitrejše spremembe v industrijski proizvodnji. Glavni razlogi za to revolucijo so bili izumi in napredki na področju tehnologije, kot so napredni stroji, kemikalije in elektrika. Te spremembe so vodile do večje proizvodnje, hitrejšega transporta, boljše komunikacije in večje učinkovitosti v proizvodnji, kar je povzročilo tudi velike družbene in ekonomske spremembe. -
Nastanek kraljevine Italije
Kraljevina Italija je nastala leta 1861, ko so se različne italijanske države združile v eno politično entiteto. Glavno vlogo pri združevanju Italije je imel Giuseppe Garibaldi, ki je vodil vojaške kampanje za združitev in osvoboditev italijanskih ozemelj. Kraljevina Italija je bila pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med letoma 1861 in 1865 v Združenih državah Amerike. Bila je vojna med Združenimi državami Amerike (Unija) in Konfederacijo Južnih držav, ki so se odcepili zaradi različnih prepričanj o suženjstvu, državni suverenosti in drugih vprašanjih. -
Avstro-ogarska
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867, ko je bil podpisan avstro-ogrski izglede, ki je združil Avstrijsko cesarstvo in Kraljevino Ogrsko v eno politično entiteto. Avstro-Ogrska je bila zapletena večnacionalna država, ki je vključevala številne etnične skupine in je bila organizirana kot dvojna monarhija s skupno zunanjo politiko in obrambo. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871, ko je bil v Versaillesu okronan prvorojeni sin pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja. To je bilo posledica zmagovitega konca prusko-francoske vojne in združitve številnih nemških držav v eno politično entiteto. Nemško cesarstvo je bilo organizirano kot federacija, ki je vključevala 25 držav. -
Period: to
Sodobnost
Sodobnost je obdobje v zgodovini, ki se začne z začetkom 20. stoletja in traja do danes. V tem obdobju so se zgodile številne pomembne zgodovinske spremembe, kot so druga svetovna vojna, hladna vojna, padec Berlinskega zidu, globalizacija in razvoj informacijske tehnologije.