-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava clovecnjakov
(prednikov danasnjih ljudi) do pojava
in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98
odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo znacilno, da si imela mesta, bila so vodene iz sredisc, pojavili so se razlicni poklici, razvile so se pisave in zacel se je razvoj tehnologije. Cas prvih civilizacij, kot so bile egipcanske, babilonska ter kasneje starogrska, rimska in druge. -
Period: 3500 BCE to 2200 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v Egiptu in Evfrata in Tigrisa. Na območju Egipta in Mezopotamije pade zelo malo dežja, zato so si ljudje pridelali dovolj hrane le s pomočjo umetnega namakanja. Redili so govedo, drobnico, prašiče, gosi in race. Za prevoz so največkrat uporabljali osla. Uporabljali so sumersko pisavo. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Pred homerska doba (Minojska in Mikenska civilizacija)
Je obdobje pred helenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju. Trajala je od 2600 do 1450 pred našim štejem, ko je prevlado nad otokom prevzela mikenska civilizacija. Pogosteje kot koledarski datumi se za minojsko kulturo uporabljata dva sistema relativne kronologije. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba ali geometrično obdobje, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št. Ob razpadu palačnih centrov niso bile več zgrajene veličastne kamnite zgradbe, tudi stenskega slikarstva ni bilo več. -
Period: 800 BCE to 499 BCE
Nastanek Grških polisov
Preživljalo se je s pastirstvom, poljedelstvom in ribolovom in je bilo razpršeno po hribih, ravninah in ob obalah, živelo je v kočah in vaseh. Ko so plemiške rodbine uničile kralja, so razdejale tudi njegovo palačo, kar je ostalo, so spremenili v tempelj. Ker je živelo v polisu toliko ljudi, ker se je tu zbiralo toliko denarja in ker je bil tako dobro organiziran, je postal jedro, okoli katerega se je združila vsa dežela. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastale so polis, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države. Do sredine 7. st. pr. n. št. so politično prevladovale aristokracije, nato pa so oblast prevzeli posamezni vladarji, tirani. Tiranije so bile običajno kratkotrajne, po njihovem padcu so se v 6. st. pr. n. št. pojavile prve demokracije. -
753 BCE
Volkulja
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima -
Period: 753 BCE to 509 BCE
Ustanovitev Rima
Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila v 8. stoletju pred našim štetjem. Drugi opis, ki je zgodnejši, trdi, da Rimljani izhajajo od trojanskega junaka Eneja, ki je po koncu Trojanske vojne pobegnil v Italijo in katerega sin Iulus je bil prednik družine Julija Cezarja -
Period: 509 BCE to 31 BCE
Rimska republika
Prestop od kraljevine na republiko sega v leto 509 pr.n.št. z ljudsko vstajo proti kralju Tarkviniju. Povod za vstajo je bilo, posilstvo rimske matrone s strani sina Siksta. V resnici je šlo za zaključno fazo dolgega nasprotovanja med monarhijo in patriciji. Zadnji kralji so bili vsi Etruščani in so privilegirali plebejce, kar je vedno bolj izpodjedalo moč patricijev, ki so večinoma bili latinskega rodu. Zato so slednji odstavili kralja in na njegovo mesto postavili oligarhijo aristokratov. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Sledi arhaični dobi. "Petdesetletje" na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Porast atenske moči je vodil v neizogiben konflikt s Šparto in Korintom. Šparta po Peloponeških vojnah ni uspela dolgo ohraniti svoje prevlade nad Grčijo. -
499 BCE
Prikaz perzijskih vojn
Prikaz perzijskih ofenziv med grško-perzijskimi vojnami -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Potekale so med grškimi polisi in Perzijo. Glavni vzrok za grško-perzijske vojne so bila perzijska osvajalna prizadevanja in ker grški polisi niso plačevali davkov. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Je bil eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. Filipa je po smrti zamenjal 20-letni Aleksander. Z namenom, da bi potrdil svojo oblast, je stopil pred makedonsko ljudsko skupščino, ki je med drugim imela tudi pravico potrditi novega kralja. Nenadna Smrt Filipa je ogrozila makedonsko hegemonijo, zato je Aleksander takoj z vojsko krenil čez Tesalijo v Grčijo, kjer ga je korintska skupščina izbrala za neomejenega stratega. -
323 BCE
Upodobitev Aleksandra Velikega
Upodobitev Aleksandra Velikega na konju Bukefalu -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr.n.št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala:
-prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji;
-druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej;
-tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
146 BCE
Prizor bitke za Korint
Prizor bitke za Korint (146 pr. n. št.): zadnji dan, preden so rimske legije oropale in požgale grško mesto Korint. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pr.n.št. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo. Četrta makedonska vojna se je končala v bitki pri Pidni leta 148 pred našim štetjem s porazom makedonskega kraljevega pretendenta Andriska. -
100 BCE
Gaj Julij Cezar
-
Period: 100 BCE to 44
Gaj Julij Cezar
V letih od 89 do 79 pr. n. št. je Cezar v Mali Aziji služil kot član osebja pretorja Marka Minucija Terma. Po izbruhu vojne s pontskim kraljem (132–63 pr. n. št.) je s svojo družino pobegnil nazaj v Rim. 83 pr. n. št. se je Marijev nasprotnik Lucij Kornelij Sula (138 –78 pr. n. št.) izkrcal v mestu Brindisi po vrnitvi iz vojne v Mali Aziji, zaradi katere so ga razglasili za diktatorja, hotel maščevati vsem zaveznikom Marija, med katerimi je bil tudi Julij Cezar. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
27 pr. n. št. je Oktavijan prevzel naslov Avgust in prejel nekatera dodatna pooblastila, s čimer je postal prvi rimski cesar. Avgust je z obsežnimi reformami dokončno preobrazil propadlo republikansko ureditev v principat, cesarsko ureditev, ki se je ohranila vse do leta 284. Njegova vladavina predstavlja dobo kulturnega ter umetniškega razcveta. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. Po krizi 3. stoletja je bilo cesarstvo razdeljeno v Zahodno rimsko cesarstvo in Vzhodno rimsko cesarstvo. Cesarstvi sta imeli vsako svojega cesarja. Cesarstvi sta imeli vsako svojega cesarja. -
14 BCE
Gaj Oktavija Avgust
-
Period: 1 BCE to 1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo se začne z Jezusovim življenjem in delovanjem v 1. stoletju. Jezus je bil rojen v Betlehemu kot božji sin, začel je javno poučevati in izvajati čudeže, pritegnil je številne sledilce, med njimi apostole. Po nekaj letih so ga oblastniki aretirali, obsodili na smrt s križanjem, po smrti pa so ga njegovi sledilci oznanjali kot vstalega Odrešenika. -
1 CE
Začetek krščanstva
-
324
Rimski imperij se razdeli na V in Z del
-
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel, ki se je od ustanovitve leta 667 pr.n.št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim. Cesarstvo je preživelo deljenje in propad Zahodnega Rimskega cesarstva v 5. stoletju ter živelo še približno tisoč let, dokler ga niso leta 1453 osvojili osmanski Turki. -
Period: 324 to 380
Rimski imperij, Vzhodni in zahodni del
Rimski imperij se je razdelil na dva dela, vzhodni in zahodni, leta 395 po smrti cesarja Teodozija I. Zahodni del je imel za prestolnico Rim, vzhodni del pa Konstantinopel. Vzhodni del, znan tudi kot Vzhodno rimsko cesarstvo, je obstajal do leta 1453, ko ga je osvojil Osmanski imperij. Zahodni del, znan kot Zahodno rimsko cesarstvo, pa se je sesul v 5. stol., ko so ga zavzeli germanski plemenski zavojevalci, kot so Huni, Vandali in Oglejci. -
Period: 380 to 476
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu v 4. stoletju, pod vladavino Konstantina Velikega. Leta 313 n. št. je izdal Milanski edikt, ki je krščanstvo legaliziral in zagotovil svobodo veroizpovedi. Leta 380 n. št. pa je cesar Teodozij I. z Ediktom iz Tessalonicke krščanstvo razglasil za uradno državno vero v Rimskem cesarstvu. -
Period: 476 to 527
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Zahodni del rimskega cesarstva se je sesul v 5. stoletju. Zunanjepolitični pritiski, kot so jih povzročali germanski zavojevalci, so vodili v oslabitev rimske vojske in obubožanje države. Hkrati so se v notranjosti cesarstva pojavljale politične nestabilnosti in socialne razprtije, ki so dodatno oslabile državo. Leta 476 n. št. je germanski zavojevalec Odoaker strmoglavil zadnjega cesarja Romula Augusta in oznanil konec Zahodnega rimskega cesarstva. -
Period: 476 to 1492
sredni vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetistvom. V gradovih so živeli vitezi. Cas vzpona krscanstva, razvoja mest in obrti. -
527
Cesar Justinjian I.
-
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I
Justinijan I. je bil bizantinski cesar med letoma 527 in 565 n. št. Pod njegovim vodstvom je Bizanc dosegel vrhunec moči. Justinijan je znan po svojih vojaških in pravnih reformah ter po obnovi Konstantinopla. Njegovo največje dosežke predstavljajo gradbena dela, kot je katedrala Sv. Sofije, in kodifikacija rimskih zakonov. -
622
Začetek Islama
-
Period: 622 to 800
Začetek Islama
Islam je monoteistična religija, ki se je začela v 7. stoletju v Arabskem polotoku pod vodstvom preroka Mohameda. Mohamed je leta 610 n. št. prejel prvo od svojih razodetij od Boga po angelu Gabriel. -
623
Karantanija
-
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina, ki je obstajala na območju današnje Slovenije in Avstrije od 7. do 9. stoletja. Imela je sedež v prestolnici Karnburg (danes na avstrijskem Koroškem). Kneževina je bila pomembna zaradi svoje geografske lege na stičišču alpskega in panonskega območja ter kot pomemben center za trgovino in izmenjavo med germanskimi in slovanskimi ljudstvi. Karantanci so bili znani kot močni bojevniki in spretni obrtniki, zlasti v kovinarstvu in tkanju. -
711
Rekonkvista
-
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je obdobje v zgodovini Iberskega polotoka, ko so kristjani poskušali ponovno zavzeti ozemlja, ki so jih pred tem osvojili muslimani. Obdobje se je začelo v 8. stoletju in trajalo več stoletij. Rekonkvista je dosegla vrhunec v 13. stoletju, ko so kristjani osvojili večino ozemlja in ustanovili Kraljevino Granado. -
Period: 800 to 800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
Leta 800 je papež Leon III. v baziliki sv. Petra v Rimu postavil krono na glavo Karla Velikega in ga razglasil za rimskega cesarja, s čimer je bil obnovljen zahodnorimski imperij. To je simboliziralo združevanje rimske in germanske kulture. -
Period: 1054 to 1054
Velika Shizma
Velika shizma je krščanska ločitev med vzhodno pravoslavno in zahodno katoliško cerkvijo, ki se je zgodila leta 1054 zaradi teoloških, kulturnih in političnih razlik med obema vejama krščanstva, med najbolj spornimi vprašanji pa sta bila papeževa vloga v Cerkvi in različna razumevanja Svetega Duha. Ločitev je imela dolgoročne posledice za krščanstvo in je vplivala na politično in kulturno zgodovino Evrope. -
1095
Križarske vojne
-
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija oboroženih spopadov med krščanskimi križarji in muslimani na Bližnjem vzhodu med 11. in 13. stoletjem, ki so se začele leta 1096 po papeževem Urbanu II. pozivu kristjanom, naj se zberejo in osvobodijo Svete dežele, ki jo je tedaj nadziralo muslimansko cesarstvo. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem in renesansa sta bila kulturna in intelektualna gibanja, ki sta se razvila v Evropi v 14. in 15. stoletju. Humanizem je poudarjal vrednost človeka in njegove sposobnosti ter se osredotočal na antiko in grško-rimsko kulturo. Renesansa pa se je osredotočala na oživljanje umetnosti in znanosti ter na izboljšanje človeškega življenja. Ti dve gibanji sta povečali zanimanje za znanost, umetnost in filozofijo, kar je imelo pomemben vpliv na evropsko kulturo in družbo. -
1322
Celjski grofje
-
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je vladala na območju današnje Slovenije in sosednjih dežel v 14. in 15. stoletju. Najbolj znan predstavnik rodbine je bil Herman II. Celjski, ki se je rodil okoli leta 1365. Rodbina je dosegla svoj vrhunec pod grofom Hermanom II., ki je bil eden najvplivnejših ljudi v srednji Evropi v svojem času. -
1348
Epidemija kuge
-
Period: 1348 to 1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je trajala med 14. in 17. stoletjem in zahtevala milijone življenj v Evropi, Aziji in Afriki. Glavni simptomi bolezni so vročina, otekle bezgavke in črne lise na koži. -
1408
Turški vpadi
-
Period: 1408 to
Turški vpadi
Slovenija je bila pod osmansko oblastjo več stoletij, v tem času so Osmani večkrat vpadli in povzročili veliko škodo in izgube življenj. Najpomembnejši vpadi so se zgodili v začetku 16. stoletja. Osmanski vpadi v Slovenijo so se v poznem 16. in začetku 17. stoletja postopoma zmanjšali, do konca 17. stoletja pa so bili Osmani v veliki meri pregnani iz Slovenije. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Johannes Gutenberg -
Period: 1450 to 1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarskega stroja pripisujemo Johannu Gutenbergu, nemškemu izumitelju, ki je v 15. stoletju izumil tisk s premičnimi kovinskimi črkami. Ta izum je omogočil hitrejšo in bolj učinkovito izdelavo knjig in drugih tiskanih medijev, kar je pomembno prispevalo k širjenju znanja in idej ter spodbudilo razvoj kulture, znanosti in tehnologije. -
Period: 1453 to 1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko so osmanski Turki pod vodstvom sultana Mehmeda II. osvojili Konstantinopel, ki je bil glavno mesto Vzhodnega rimskega cesarstva. Ta dogodek je bil ključen za razvoj Turškega imperija in pomenil konec Vzhodnega rimskega cesarstva. Konstantinopel je bil pomemben kulturni, verski in trgovski center, zato je bil njegov padec pomemben dogodek za celotno zgodovino. -
1478
Kmečki upori
Bitka pri Celju -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire. -
1492
Odkritje Amerike
-
Period: 1492 to 1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski navigator Krištof Kolumb s špansko floto iskal novo pot do Azije. Namesto tega pa je odkril novo celino, ki je bila kasneje poimenovana po italijanskem raziskovalcu Amerigo Vespucciju. Ta dogodek je bil pomemben za evropsko kolonizacijo in pomenil začetek obdobja, ki se imenuje "otvoritev Amerike". -
Period: 1492 to
novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritji, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanje, velikih političnih spremeb, številnih izumov in uviljavite strojne proizvodne. -
1509
Renesansa
-
1517
Reformacija
Martin Luther -
Period: 1517 to 1517
Reformacija
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki je kritiziralo rimskokatoliško cerkev in reformiralo cerkvene institucije ter uvedlo nove verske doktrine. Pomembni reformatorji so bili Martin Luther, John Calvin in Huldrych Zwingli. Reformacija je privedla do razcepa v krščanstvu in ustanovitve novih protestantskih cerkva, ter prispevala k širjenju znanja in idej ter spodbudila kritično razmišljanje in toleranco v družbi. -
1550
Primož Trubar
-
Period: 1550 to 1550
Prvi slo. tiskani knjigi
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 v Wittenbergu natisnil protestantski reformator Primož Trubar. Katekizem je bil verski učbenik in Abecednik abecedni priročnik za učenje branja in pisanja v slovenskem jeziku. Ti dve knjigi sta bili zelo pomembni za slovenski jezik in kulturo, saj sta prispevali k standardizaciji in razvoju slovenskega knjižnega jezika. -
1555
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta -
Period: 1555 to 1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 v nemškem mestu Augsburg med katoliško in protestantsko stranjo ter označil konec verskih vojn v Nemčiji. Mir je bil dosežen z dogovorom, da bodo nemški knezi in plemstvo lahko izbrali svojo veroizpoved, državljani pa bodo morali slediti veroizpovedi svojega vladarja. Mir je tako potrdil načelo, da se bodo verske zadeve odločale na ravni države in ne na ravni cesarja, kar je bilo pomembno za oblikovanje suverenih držav v Nemčiji. -
Period: to
Prva slo. slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 in jo je avtoril protestantski duhovnik Adam Bohorič. Imenovala se je "Arcticae horulae succisivae" in vsebovala je pravila slovenske slovnice ter slovar besed, ki so bile takrat v uporabi v slovenskem jeziku. -
-
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. je bil absolutni monarh Francije od 1643. do 1715. leta. Kot absolutni monarh, je kontroliral državo, zakone, administracijo, vojsko, cerkev, ekonomijo in vanjsko politiko. Stvoril je močno birokracijo in gradil prekrasne dvorce kot Versaillesa. Unatoč vzpostavitvi absolutne oblasti je centralizacija moči kod kralja ustvarila probleme v Franciji. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je filozofsko, kulturno in intelektualno gibanje, ki se je pojavilo v Evropi v 17. in 18. stoletju. Temeljilo je na razumu, znanosti in individualni svobodi kot osnovi za znanje in napredek ter je imelo velik vpliv na razvoj sodobne zahodne družbe. -
Marija Terezija
-
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Uvedla je številne reforme, kot so obvezno šolstvo, reforma pravosodja, ustanovitev bolnišnic, spodbujanje gospodarskega razvoja, uravnotežen davčni sistem in krepitev cesarske moči. Prav tako je uvedla zakon o dedovanju, ki ji je omogočil, da je kot ženska nasledila prestolno zadevo po svojem očetu. -
Industrijska revolucija
Prvi podvodni tunel na svetu pod Temzo. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija je obdobje industrijskega preobrata, ki se je začelo v drugi polovici 18. stoletja v Angliji in se nato razširilo po svetu. Najpomembnejši dosežki vključujejo iznajdbe strojev, ki so omogočile hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo ter oblikovanje tovarn in proizvodnih obratov. S tem se je spremenil način dela. -
Napoleon Bonaparte
-
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški in politični voditelj v 18. in 19. stoletju. Bil je znan po svojih vojaških dosežkih in osvojitvah velikega dela Evrope. Uvedel je tudi številne reforme v Franciji, kot so uvedba civilnega zakonika in reforme upravljanja. Njegov vpliv je segal prek meja Francije in vplival na politično dogajanje v Evropi. Po porazu je bil izgnan na otok Sv. Helena, kjer je tudi umrl leta 1821. -
Period: to
Nastanek ZDA
Združene države Amerike so nastale s podpisom Deklaracije neodvisnosti leta 1776, ki je razglasila neodvisnost kolonij od Velike Britanije. Po vojni za neodvisnost so bile ZDA ustanovljene kot zvezna republika leta 1787 s sprejetjem Ustave. George Washington je bil izvoljen za prvega predsednika leta 1789 in od takrat naprej so se ZDA razvijale v eno najmočnejših in vplivnejših držav na svetu. -
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija se je zgodila med leti 1789 in 1799 v Franciji. Z uvedbo republike se je začela revolucija, ki je prinesla pomembne spremembe v francoski družbi, kot so načela enakosti pred zakonom, svoboda govora in osebna svoboda ter ukinitev fevdalnih pravic. Revolucija se je končala z vzponom Napoleona Bonaparteja na oblast. -
Ilirske province
Ilirske province leta 1810 -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile francoska upravna enota na ozemlju današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dela Srbije in Črne gore, ki je obstajala med letoma 1809 in 1813. Ustanovil jih je francoski cesar Napoleon Bonaparte z namenom, da bi utrdil svoj vpliv v regiji in oslabil avstrijsko monarhijo. Upravno središče Ilirskih provinc je bilo v Ljubljani, kjer so bili vzpostavljeni francoski upravni organi. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je bila politična ideologija, ki jo je uveljavil avstrijski državnik Klemens von Metternich med letoma 1815 in 1848. Ideologija je zagovarjala popolno oblast monarha in absolutno oblast državne uprave ter ciljala na ohranitev statusa quo in preprečevanje razvoja političnih idej, ki bi ogrozile avstrijsko monarhijo. -
Ljubljanski kongres
Parada med Ljubljanskim kongresom -
Period: to
Kongres Svete Alianse n Ljubljani
Kongres Svete Alianse v Ljubljani je potekal med januarjem in majem 1821 in je bil namenjen usklajevanju politike evropskih držav, predvsem na področju vojaških in obveščevalnih zadev ter preprečevanju širjenja liberalnih in nacionalnih idej. Ljubljana je bila izbrana kot prizorišče zaradi svoje strateške lege na območju Srednje Evrope. -
Franc Jožef I.
-
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar in kralj vladavine od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Avstro-Ogrska je pod njegovim vodstvom postala velesila in je dosegla vrhunec svojega vpliva v 19. stoletju. -
Period: to
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov je bilo obdobje revolucionarnih gibanj v Evropi med letoma 1848 in 1849, ki so se borila za narodno in politično osvoboditev in uveljavitev demokratičnih načel.
Zedinjena Slovenija je bil politični program za združitev vseh slovenskih ozemelj v enotno državo pod vodstvom Slovencev, ki se je začel uresničevati po koncu prve svetovne vojne. -
Alexander Bach
-
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem ali avstrijski centralizem je bil politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski politik baron Anton von Bach v drugi polovici 19. stoletja. Namen sistema je bil utrditi centralno oblast habsburške monarhije in zmanjšati vpliv posameznih pokrajin, kar je pripeljalo do odprave nekaterih lokalnih posebnosti in uveljavljanja enotne zakonodaje, uprave in gospodarske politike v vsej monarhiji. -
Druga industrijska revolucija
Kanali, željeznice, avioni, film
Zrakoplov: -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je obdobje industrijskega napredka, ki se je začelo v drugi polovici 19. stoletja in trajalo vse do začetka 20. stoletja. Glavni dosežki druge industrijske revolucije so bili razvoj novih tehnologij, kot so telegraf, telefon, avtomobil in letalo, ter uvedba novih materialov, kot so jeklo in petrolej. Te tehnologije so omogočile učinkovitejšo in hitrejšo proizvodnjo ter spodbudile razvoj industrije, transporta in komunikacij. -
Ameriška državljanska vojna
-
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila oborožen konflikt med Združenimi državami Amerike (zveznimi državami) in Konfederacijo (južnimi državami), ki je izbruhnil zaradi različnih stališč o suženjstvu in ekonomiji. Konflikt se je končal z zmago Združenih držav, ki so obdržale svojo zvezo držav in ukinile suženjstvo. -
Period: to
Nastanek kraljevine Italije
Nastanek kraljevine Italije se je začel v drugi polovici 19. stoletja, ko so se različne italijanske pokrajine združevale v eno politično enoto. Proces združevanja je bil dokončan leta 1861, ko je bila ustanovljena kraljevina Italija pod vodstvom kralja Viktorja Emanuela II. Italija se je po združitvi razvila v pomembno evropsko državo in je igrala ključno vlogo v različnih zgodovinskih dogodkih v 20. stoletju. -
Avstro-Ogrska
Zemljevid avstro-ogrskih dežel -
Period: to
Nastanek Avstro-ogrske
Nastanek Avstro-Ogrske se je zgodil leta 1867, ko je bil podpisan avstro-ogrska izglede. To je bilo obdobje dualizma, ko sta se Avstrija in Madžarska povezali v eno državo, ki je bila v resnici sestavljena iz dveh držav, vsaka s svojo vlado in parlamentom. Dualistična ureditev je skušala zadovoljiti potrebe in interese obeh narodov, vendar je bilo vprašanje avtonomije drugih narodov znotraj monarhije še vedno nerešeno. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Obseg cesarstva leta 1914 -
Period: to
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871, ko je bil kralj Prusije Viljem I. okronan za nemškega cesarja v palači Versailles po zmagi nad Francijo v vojni leta 1870/1871. To je bila združitev večine nemških držav in pomembna prelomnica v zgodovini Nemčije. -
Rudolf Maister
Rudolf Maister -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik. Med prvo svetovno vojno se je boril na soški fronti, po vojni pa je sodeloval pri ustanavljanju nove države SHS. Med avstrijsko-koroškim plebiscitom leta 1920 je s svojo vojsko zasedel slovenska ozemlja na avstrijskem Koroškem. Njegova dejanja so bila pomembna za slovenski narod, Maister pa je umrl leta 1934 v Ljubljani. -
Period: to
moderna doba
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomizirane proizvodnje. -
Atentat na nadvojvodjo Franca Ferdinanda
Atentat na nadvojvodjo Franca Ferdinanda -
Soška fronta
Soška fronta -
Period: to
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda leta 1914 je bil eden od vzrokov za začetek prve svetovne vojne, saj je sprožil zapleteno verigo dogodkov. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna je bil globalni konflikt, ki je potekal od leta 1914 do 1918 med silami Antante in Centralnih sil zaradi meddržavnih zavez in spopadov za prevlado v Evropi. Po vojni, ki je povzročila 16 milijonov smrti in veliko materialno škodo, so bile sklenjene mirovne pogodbe, med katerimi je bila najpomembnejša Versajska mirovna pogodba. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bila edina fronta prve svetovne vojne na ozemlju današnje Slovenije, vzpostavljena leta 1915. Frontna črta se je raztezala od Soče do Jadranskega morja in je bila zelo težavna zaradi gorskega terena. Fronta je trajala do konca vojne leta 1918, ko so sile Antante uspele zavzeti Ljubljano. -
Period: to
Ruska revolucija
Ruska revolucija (1917-1923) je privedla do konca monarhije in vzpostavitve Sovjetske zveze, prve socialistične države na svetu. Sestavljena je bila iz februarske in oktobrske revolucije, ki jo je vodila boljševiška stranka pod vodstvom Vladimira Lenina. Revolucija je povzročila drastične spremembe v Rusiji in svetu ter je privedla do razpada Ruskem imperija in vzpostavitve socialističnih vlad v drugih državah. -
Kraljevina Jugoslavija
Banovine Kraljevine Jugoslavije -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Razglasitev ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov na Kongresnem trgu v Ljubljani -
Period: to
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena leta 1918, po razpadu Avstro-Ogrske. Država je bila sestavljena iz več etničnih skupin, vključno s Srbi, Hrvati, Slovenci, Bošnjaki in drugi. Država je bila kasneje preimenovana v Kraljevino SHS in vključena v Kraljevino Jugoslavijo. Med oblikovanjem države so se pojavile različne politične in kulturne razlike, ki so vplivale na prihodnost države, predvsem v zvezi z nacionalno identiteto in položajem manjšin. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina SHS je bila ustanovljena leta 1918 in je vključevala večino ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske, kjer so živeli Srbi, Hrvati in Slovenci. Leta 1929 je bila preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, ki je obstajala kot socialistična država do svojega razpada v devetdesetih letih 20. stoletja. -
Pariška mirovna konferenca
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca (1919-1920) je bila organizirana po koncu prve svetovne vojne, da se določijo pogoji za mirovno pogodbo s poraženimi državami. Na konferenci so bile obravnavane različne teme, kot so razdelitev ozemlja, vojne reparacije, ustanovitev Mednarodne organizacije za ligo narodov in načelo samoodločbe narodov. Konferenca je imela velike posledice za prihodnost Evrope in sveta, kot so vzpostavitev novih držav in sistem mednarodnih odnosov. -
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. -
Trianonska mirovna pogodba
Mirovna pogodba med antanto in Madžarsko -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta so obdobje gospodarske rasti, družbene stabilnosti in kulturnega razcveta v Združenih državah Amerike po prvi svetovni vojni in do leta 1929, ko se je pojavila borzna kriza. To obdobje je bilo zaznamovano z razvojem industrije, umetnosti, zabave in potrošništva, kar je ZDA postavilo v vodilno vlogo na svetovnem prizorišču. -
Period: to
Trianonska pogodba - meja v Prekmurju
Trianonska pogodba je bila sklenjena 4. junija 1920 med zmagovalnimi državami prve svetovne vojne in poraženo Ogrsko. Pogodba je določila nov politični zemljevid Evrope in je med drugim vplivala tudi na mejne spremembe na ozemlju današnje Slovenije. Po Trianonski pogodbi je Prekmurje, ki je bilo do takrat del Ogrske, pripadlo novonastali državi Kraljevini SHS (kasneje Jugoslaviji). -
Period: to
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je bil organiziran 10. oktobra 1920 na ozemlju Koroške, da bi se odločilo o priključitvi tej regiji h kateri od dveh držav - Avstriji ali Jugoslaviji. Večina Slovencev na Koroškem je podprla prizadevanja za pripojitev k Jugoslaviji, vendar so prevladale glasove nemškega prebivalstva, ki so se odločili za pripojitev k Avstriji. Plebiscit je končno razsodil v prid Avstrije, ki je tako obdržala celotno ozemlje Koroške. -
Period: to
Stalinizem v sovjetski zvezi
Stalinizem je bila politična doktrina, ki se je razvila v Sovjetski zvezi pod vodstvom Josifa Stalina med letoma 1920 in 1953. Stalin je uvedel totalitarni režim, ki je temeljil na eni sami partiji, KPdSU, in kjer so bile omejene svoboščine in pravice državljanov. Stalin je izvajal politiko kolektivizacije kmetijstva, množične čistke in represijo ter izgradnjo gulagov, kjer so bili zaprti politični nasprotniki in disidenti. -
Period: to
Fašizem v italiji
Fašizem je bil avtoritarni politični sistem, ki se je v Italiji razvil po prvi svetovni vojni in vladavini kralja Emmanuela II. Fašistično gibanje, ki ga je vodil Benito Mussolini, se je zavzemalo za nacionalizem, militarizem in revizionizem ter zagovarjalo totalitarni sistem, ki bi temeljil na avtoritarni državi, povezani s fašistično stranko in korporativnim gospodarstvom. -
Period: to
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza se je začela oktobra 1929 s padcem borznih cen v New Yorku in se razširila po vsem svetu, kar je povzročilo visoko stopnjo brezposelnosti, padec proizvodnje in upad gospodarske aktivnosti. Kriza je pustila globoke posledice v družbenem in političnem življenju ter spodbudila uvedbo programov spodbujanja gospodarstva, kot je "New Deal" v ZDA. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacizem je bil ideološki in politični sistem, ki se je v Nemčiji razvil v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Nacistično gibanje, ki ga je vodil Adolf Hitler, je zagovarjal totalitarni sistem, v katerem bi bila oblast v rokah nacistične stranke. Leta 1933 je Hitler postal kancler Nemčije in je nato postopoma prevzel popolno oblast, izvajal politiko genocida nad manjšinami ter končal leta 1945 z zmago zavezniških sil v drugi svetovni vojni. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna (1936-1939) je bil oborožen spopad med republiko, ki so jo podpirale levičarske politične stranke, sindikati in druge organizacije, ter nacionalisti, fašisti in katoliški kler. Vojna se je končala z zmago nacionalistov in vzpostavitvijo fašistične diktature pod vodstvom Francisca Franca. -
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je globalni vojni spopad med letoma 1939 in 1945, ki so ga vodile sile Osi (Nemčija, Japonska, Italija) proti zaveznikom (Velika Britanija, ZDA, Sovjetska zveza, itd.). Začela se je z napadom Nemčije na Poljsko in se razširila po svetu, prinesla pa je grozote holokavsta in številne druge vojne zločine. Vojna se je končala z Japonsko kapitulacijo leta 1945, ter povzročila smrt več kot 60 milijonov ljudi. -
Napad na Jugoslavijo
Del druge svetovne vojne -
Period: to
Napad na Kraljevino Jugoslavijo
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil med drugo svetovno vojno, ko so sile Osi, med njimi Nemčija, Italija in Madžarska, izvedle invazijo na to državo. Napad se je zgodil 6. aprila 1941, ko so nemške in italijanske sile kršile nevtralnost Jugoslavije in izvedle invazijo. Po kratki kampanji so bile jugoslovanske sile poražene, država pa je bila razdeljena med zmagovalne sile. -
Nastanek OZN
Stavba OZN v New Yorku. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bila federalna država v jugovzhodni Evropi, sestavljena iz šestih republik. Ustanovljena je bila po prvi svetovni vojni kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje pa se je imenovala Jugoslavija. Po drugi svetovni vojni je bila pod vodstvom Josipa Broza Tita ena izmed vodilnih socialističnih držav z drugačnim pristopom do socializma kot Sovjetska zveza. -
Period: to
Nastanek OZN
OZNA je bila tajna policija Jugoslavenske partije, ustanovljena leta 1944 med drugo svetovno vojno. Njena vloga je bila izvajanje partijske politike ter zagotavljanje varnosti jugoslovanskega naroda. Delovala je vse do konca socialistične Jugoslavije leta 1991 in je bila znana po svojih represivnih metodah, vključno z zastraševanjem, mučenjem in likvidacijami političnih nasprotnikov. -
Hladna vojna
Sovjetski in ameriški tanki iz oči v oči na mejnem prehodu -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je bil politični spor in napetosti med Zahodom in Vzhodno Evropo, ki je trajal od konca druge svetovne vojne do padca Sovjetske zveze leta 1991. Države so se med seboj tekmovala za vpliv, kar je vodilo v trke v naoružanju, propagando in strah pred jedrskim uničenjem. Hladna vojna je končala z razpadom Sovjetske zveze in spremenila globalno politično dinamiko. Njene posledice se še vedno čutijo v mednarodnih odnosih in svetovni politiki danes. -
Korejska vojna
Korejska vojna -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je bil konflikt med Južno in Severno Korejo, ki sta ju podpirali različni sili, trajal je tri leta in se končal z premirjem. V vojni je umrlo približno tri milijone ljudi, meja med Korejama pa se je skorajda nespremenjena ohranila in je danes ena izmed najbolj militariziranih mej na svetu. -
Period: to
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1951 s podpisom Pogodbe o ustanovitvi ESKPJ v Parizu s strani šestih držav, vključno z Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Nemčijo. Njen cilj je bil vzpostaviti enotni trg za premog in jeklo, ključnega pomena za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni. ESKPJ je bila prva od treh evropskih skupnosti, ki so bile temelj Evropske unije. -
Londonski memorandum
Zemljevid Svobodnega tržaškega ozemlja -
Period: to
Londonski memorandum
Londonski memorandum je bil mednarodni sporazum, podpisan leta 1954 v Londonu, ki je končal vojaško okupacijo Avstrije in določil njen status nevtralnosti. Sporazum je razdelil Avstrijo na štiri okupacijske cone in zahteval umik vseh tujih vojaških sil z avstrijskega ozemlja. Memorandum je bil pomemben korak v končanju hladne vojne v Evropi in je pomagal k ustanovitvi nevtralne Avstrije. -
Period: to
gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je politično gibanje, ki se je pojavilo po 2. svetovni vojni, da bi se nekateri narodi osamosvojili od kolonialne prevlade in ostali nevtralni v hladni vojni. Ustanovljeno je bilo leta 1961 na konferenci v Beogradu in je vključevalo države iz Afrike, Azije, Južne Amerike in Oceanije. -
Period: to
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 z Rimskimi pogodbami s štirimi ustanovnimi članicami: Francijo, Italijo, Nemčijo in Beneluksom. Cilj EGS je bil spodbujati gospodarsko rast in povezovanje med državami članicami preko ustanovitve skupnega trga brez carin in drugih ovir za prosti pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. EGS je kasneje prerasla v Evropsko skupnost in nato v Evropsko unijo. -
Kubanska kriza
Kubanska raketna kriza -
Period: to
Kubanska kriza
Kubanska kriza (oktober 1962) je bila politična in vojaška kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo, ko so ZDA odkrile sovjetske raketne baze na Kubi, kar je povzročilo strah pred jedrskim napadom na ZDA. ZDA so postavile mornariški blok in zahtevale umik raket s Kube, Sovjetska zveza pa se je strinjala z umikom raket, kar je preprečilo vojaški spopad med obema državama. -
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (1955-1975) je bila konflikt med komunističnimi gerilci in vladno oblastjo Južnega Vietnama, v katerem so posredovale ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska. Konflikt je prinesel veliko smrtnih žrtev in uničenja. Leta 1973 so se ZDA umaknile, kar je omogočilo združitev Vietnama pod komunistično vladavino. -
Period: to
Ameriški pristanek na Luni
Leta 1969 je posadka misije Apollo 11, sestavljena iz astronautov Neila Armstronga in Edwina "Buzza" Aldrina, pristala na površini Lune, kar je bil prvi pristanek človeka na drugem nebesnem telesu v zgodovini človeštva. Po pristanku sta Armstrong in Aldrin zbrala vzorce luninega materiala in izvedla druge znanstvene naloge. Celotna misija Apollo 11 je bila pomemben mejnik v raziskovanju vesolja. -
Pristanek na Luni
Apollo 11 -
Černobilska nesreča
Černobilska nesreča -
Period: to
Jedrska nesreča v Černobilu
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila leta 1986 v Ukrajini, ko je med testiranjem reaktorja št. 4 prišlo do sproščanja velike količine radioaktivnih snovi v okolico. Nesreča je imela katastrofalne posledice za okolje in zdravje ljudi, ki so živeli v bližini, ter je spremenila način, kako so jedrske elektrarne zasnovane, gradijo in upravljajo. -
Plebiscit o samostojnosti
Glasovnica -
Period: to
Prve večstrankarske volitve
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so se zgodile 8. aprila 1990, na katerih je prepričljivo zmagala Demokratična opozicija Slovenije (DEMOS). To je bila pomembna zgodovinska prelomnica za Slovenijo, ki je privedla do osamosvojitve in razpada Jugoslavije, ter je predstavljala pomemben korak v prehodu k demokratičnemu sistemu in tržnemu gospodarstvu. -
Period: to
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 in formalno razglasila neodvisnost Slovenije ter pravico do samoodločbe. Predstavljala je ključni korak k osamosvojitvi, ki je bila uradno razglašena istega dne. -
Period: to
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990, na njem pa je 88,5% volivcev glasovalo za samostojnost Slovenije. Rezultati so bili osnova za sprejem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije ter za začetek procesa osamosvajanja, ki se je končal z uradno razglasitvijo neodvisnosti Slovenije 25. junija 1991. -
Slovenska osamosvojitvena vojna
Slovenska osamosvojitvena vojna -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija in privatizacija sta bila ključna procesa v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991. Denacionalizacija se je začela z odlokom o denacionalizaciji in nadaljevala z zakoni, ki so urejali restitucijo premoženja. Privatizacija je pomenila prenos lastništva nad podjetji iz javnega sektorja v zasebni sektor. Ti procesi so bili pomembni za obnovo pravic prvotnih lastnikov ter za modernizacijo gospodarstva in povečanje konkurenčnosti. -
Period: to
Razglasitev samostojnosti
Razglasitev samostojnosti Slovenije se je zgodila 25. junija 1991 na seji slovenskega parlamenta, kjer je bil sprejet Zakon o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer je bila Slovenija razglašena za samostojno in neodvisno državo. To je bilo ključno dejanje v procesu osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije in predstavlja pomemben mejnik v zgodovini moderne Slovenije. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
Vojna za Slovenijo je bila oboroženi konflikt med Republiko Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) ter teritorialnimi obrambnimi enotami Republike Hrvaške, ki je potekal od 27. junija do 7. julija 1991. Konflikt se je začel, ko je Slovenija razglasila samostojnost in se skušala osamosvojiti od Jugoslavije, ki pa je ni priznavala. Slovenska teritorialna obramba (TO) je odgovorila z obrambnimi ukrepi in uspešno zaustavila napad JLA. -
Period: to
Sprejetje slovenske ustave
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo leta 1991 in je nadomestila predhodno ustavo iz leta 1974, ki je veljala za celotno Jugoslavijo. Nova ustava je opredelila Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo ter določila tri vejice oblasti ter pravice in svoboščine državljanov. To je bilo pomembno za osamosvojitev in razvoj Slovenije kot samostojne in demokratične države. -
Period: to
Evropska unija
Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ustanovljeno leta 1993 na podlagi Maastrichtske pogodbe. Cilj EU je spodbujanje gospodarske rasti in blaginje državljanov ter zagotavljanje miru in stabilnosti. EU ima številne institucije, med njimi Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropsko komisijo in Sodišče Evropske unije. -
Period: to
Vključitev v nato
Slovenija se je pridružila Severnoatlantski zvezi (NATO) 29. marca 2004. To je bilo ključno za zagotavljanje varnosti in stabilnosti države ter vključevanje Slovenije v zahodne integracije. V procesu pridružitve je Slovenija izpolnila zahtevne pogoje in standarde, povezane z obrambnimi in varnostnimi zadevami ter reformami v obrambnem sektorju. -
Period: to
Priključitev Evropski uniji
Slovenija se je pridružila EU 1. maja 2004,skupaj s še 9 državami, ki so pristopile k EU v tistem letu. Pridružitev EU je bila za Slovenijo pomemben korak v procesu povezovanja z zahodnimi državami ter zagotavljanju gospodarske in politične stabilnosti. Slovenija je v procesu pridružitve izpolnila zahtevne standarde in pogoje, povezane z gospodarskim razvojem, pravno državo, okoljem in drugimi področji, ter s tem pridobila dostop do notranjega trga EU in sodelovanje v odločanju o skupnih zadevah -
Evroobmočje
Države članice Evropske unije -
Period: to
Vstop v evroobmočje
Vstop v evroobmočje je proces, s katerim se država odloči sprejeti evro kot svojo uradno valuto. To zahteva izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev in postopek ocenjevanja s strani ECB in EK. Če država izpolnjuje vse pogoje, lahko sprejme evro kot svojo valuto in postane del evroobmočja. -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza je obdobje močnega upada gospodarske aktivnosti in posledično slabšanja življenjskega standarda prebivalstva. V gospodarski krizi se zmanjšajo proizvodnja, zaposlovanje, investicije, povpraševanje in donosnost podjetij. Običajno se gospodarska kriza pojavi zaradi različnih dejavnikov, kot so finančni zlomi, recesije, upad trga ali prekomerne zadolženosti. -
Epidemija covida-19
Napis pred lokalom v Novem mestu -
Period: to
Epidemija COVID-19
COVID-19 je svetovna zdravstvena kriza, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Virus se hitro širi in povzroča različne simptome, od blagega do hudega obolenja. Vlade po vsem svetu so sprejele ukrepe za zajezitev širjenja virusa, kar je imelo resne posledice za gospodarstvo in družbo. Prizadevanja za razvoj cepiv in zdravil za COVID-19 so bila intenzivna, in do danes je bilo odobrenih več cepiv, ki so pomagali pri zajezitvi širjenja virusa.
