-
Period: 200,000 BCE to 4000 BCE
PRAZGODOVINA
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine. -
4000 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Nastale so prve civilizacije na obmocju velikih rek. Nil, Evfrad in Tigris. Egipt, mezopotamija, judeja...Imeli so tudi svoje vede
https://youtu.be/gLblDwSHoK4 -
Period: 4000 BCE to 476
STARI VEK
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA
Na otok Peloponez so vdirli Ahajci. Zaradi nenehnih vojn so gradili trdnjave na težko dostopnih mestih. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grški srednji vek ali homerjeva doba. Grška kultura je močno nazadovala. Do tega je prišlo zaradi preseljevanja ljutstev. Nehali so uporabljati pisavo in mnoge mikenske palače so bile porusene. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Polisi so majhne mestne državice. Poleg mesta je obsegala tudi podeželje. Največja sta bila Šparta in Atene. Imeli so središče imenovano agora. Eden od vzrokov za nastanek je bilo tudi združevanje več vasi ali ob vzpetinah. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Grški svet se je konkretno spremeniu. Močan porast prebivalstva in veliko kolonizacijo. Razšerili so se po vsem sredozemlju. Polisi so bili prevladujoča oblika države. V tem obdobju sta bili zapisani Ilijada in Odiesja. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Obstaja zgodba o voukulji in Romulu in Remu. Mesto so ustanovili Latini. Iz majhne naselbine se je razvila mestna državica, ki so jo vodili kralji. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Izgnali so kralja. Vsi moški prebivalci rojeni v Rimu so sodelovali pri vladanju, tako da so svoje voditelje volili. Tako je nastala republika. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Obdobje grške zmage nad perzici in traja do smrti Aleksandra Velikega. Začetek klasične dobe je bila zlata doba Aten. Doživele so tudi kulturni razcvet. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO PERZIJSKE VOJNE
Potekale so med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor. Vzroki so bili grška osvajelna prizadevanja in ker grški polisi niso plačevali davkov. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander veliki je bil makedonski kralj in poslovodja. Edenj od najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture. Naredil je pohod v Perzijo osvojil je ogromno ozemlja in začel impeij dokler in bil poražen pri reki Ind. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Priključitev klasičnega grškega prostora k Rimski republiki. Helenistično obdobje se je začelo z vojnami diadohov, boji med nekdanjimi generali Aleksandra Velikega, da bi razkosali impreij v Evropi. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Je naziv za 3 vojne med Kartagino in mlado Rimsko republiko. Prva je potekala z mornarniškimi silami in se vodila na Siciliji. Druga je znana po Hannibalovem pohodu čez Alpe, tu so tudi Rimljani trpeli najhujši poraz. Tretja se je končala z popolnim uničenjem Kartagine. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Vladala je Rimska republika. Obdobje se je zgodilo zaradi makedonske vojne in so rimljani premagali Makedonsko kraljestvo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Rimski politik in vojskovodja. Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi Rimske republike v Rimsko cesarstvo. Prihajal je iz ugledne družine, saj je bil nečak konzula Gaja Marija. Bil je umorjen. -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Rimski politik in prvi rimski cesar. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Po številnih vojaških uspehih si je Julij Cezar prislužil ogromen ogled. Postal je diktator. Prvi cesar je bil njegov nečak Gaj Oktavijan Avgust. Tako je Rimska država postala cesarstvo. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Temelji na naukih Jezusa Kristusa. Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ. V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo, pravoslavje in protestantizem. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Vzroki gospodarski pomanjkanje delovne sile, družbeni nezadovoljstvo med družbenimi sloji, politični nestabilnost oblasti. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Rimski imperij se je razdelil na vzhodni in zahodni del. Bizantinsko cesarstvo se je obdržalo dlje od zahodnega dela imperija. Končalo se je z prodorom Turkov na njihovo ozemlje. Zavzeli so ga leta 1453. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvo
V začetku 4. stoletja je Konstantin I. postal prvi cesar, ki se je spreobrnil v krščanstvo. Od 2. stoletja dalje so cerkveni očetje začeli obsojati vse ostale religije, ki so jih izvajali po vsem cesarstvu, kot 'poganske'. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Obdobje se je končalo s prihodom cesarja Dioklecijana, ki je zaradi izkušenj ali gole sreče ali obojega rešil številne probleme. Jedro problema je kljub temu ostalo in nazadnje povzročilo propad zahodnega dela cesarstva.Spori zaradi nasledstva so že v 1. in 2. stoletju sprožili nekaj kratkih državljanskih vojn. Vojne so v 3. stoletju postale stalnica, ker so vsakega kandidata kmalu premagali njegovi nasprotniki. Od leta 235 do 284 se je v Rimskem prestolu zvrstilo nič manj kot 25 vladarjev. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Začelo se je z preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmatijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Vzhodnorimski cesar. Največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana, pod katerega vladavino je Bizanc doživel svoje zlato obdobje. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Islam je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu. To razodetje je zabeleženo v Koranu, sveti knjigi Islama. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492. -
Dec 25, 800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Tako sta menila tudi papež Leon in Karel Veliki, zato kronanje Karla Velikega za cesarja po njunem mnenju ni pomenilo niti ločitve Vzhoda in Zahoda niti upora proti vladajočemu suverenu, ampak zakonito zapolnitev prostora odstavljenega cesarja Konstantina VI.. Karel Veliki torej ni postal naslednik Romula Avgustula, ampak Konstantina VI. -
1054
VELIKA SHIZMA
Vélika shizma ali vzhódni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Čeprav navadno kot letnico razkola navajajo leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, pa je bil vzhodno-zahodni razkol pravzaprav posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Leta 1095 je Papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem je filozofsko in kulturno gibanje, ki je zajelo evropske izobražence(znanstvenike in literate), navdušene nad antično kulturno dediščino. V ospredju njihovegazanimanja je bil ČLOVEK in ŽIVLJENJE na tem svetu. Renesansa je preusmeritev človekovega zanimanja od onostranstva v stvarno življenje, se kaže tudi vstavbarstvu, slikarstvu in kiparstvu. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov živijo še danes. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Črna smrt je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353. To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.Prvič so Turki vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta 1408 ko so vpadli v Belo krajino in izropali okolico Metlike. To je poročal Janez Vajkard Valvasor. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Tiskarska tiska je naprava, ki omogoča izdelavo knjig, revij in drugih besedilnih elementov v velikih količinah. To je spremenilo svet, saj je omogočalo ideje in novice hitro širiti v celotni družbi. Izum tiskarne iz leta 1490, ki ga Johannes Gutenberg spremenil potek človeške zgodovine.Pred tem izumom literarni predmeti niso bili le težki proizvajati v množičnih količinah, temveč tudi predragi za večino ljudi. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
- maja leta 1453 je tedaj le 21-letni sultan Mehmed II. Fatih zavzel Carigrad, s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka.
-
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori na Slovenskem je skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12. oktobra 1492 in so v Evropo prvič prinesle vedenje o do tedaj Evropejcem neznanem kontinentu. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavljanje strojne proizvodnje. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prvi dve knjigi je napisal v gotici, kasneje pa je uporabljal latinico (bohoričico). Primož Trubar je bil začetnik slovenske književnosti, saj je 1550 izdal prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. Z njim so končali verske boje reformacije in priznali novo vero - luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela — tega vera. Če podložniki niso izbrali iste veroizpovedi kot njihov gospod, so imeli pravico izseliti se. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Adam Bohorič je leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste, ki je bila napisana v latinščini. Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju, ko so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV., francoski kralj, imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 do svoje smrti. Bil je najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini (kralj je bil 72 let).Absolutizemje režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva. V evropskih državah je v 16. in 17. stoletju prevladujoča oblika. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje. Obdobje poimenujejo tudi čas razuma. Vrhunec doseže v Franciji. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija , vladarica habsburških dežel. Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI.. -
Period: to
MODERNA DOBA
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavljanje avtomatizirane proizvodnje.
