-
Period: 1400 to
Kmečki upori
-
1478
Koroški kmečki upori
Vzrok za ta kmečki upor je bil napad turkov, ki so na Koroško ozemlje vdrli 25. junija 1478. K upornim Simetingerjem so se pridružili tudi rudarji, rokodelci in ostali podeželjski obrtniki. Turki so se pri Kokovem v ozki soteski ob reki Ziljici spopadli s Simetingersko vojsko pod poveljstvom Matjaža Simetingerja in jo premagal. Turki so najbolj prizadeli predele, kjer je bila kmečka vojska najmočnejša. -
1515
Veliki Slovenski upor
Ta kmečki upor jr bil največji na Slovenskem. Trajal je 5 mesecev in na višku upora je v njem sodelovalo 80.000 upornikov. Pred uporom se je kmetom godilo slabo (davki, lakota, kuga, vpoklic v vojsko…). Njihove zahteve so bile stara Pravda, soodločanje pri davkih in odprava graščinske ter fevdno-stanovske oblasti. Najhujša je bila bitka pri Celju (ubitih kar okoli 2000 kmetov). Plemstvo se je maščevalo s puntarskimi davki. -
1573
Hrvaško-slovenski upor
Vzroki za ta upor so bili slabšanje položaja podložnikov, pretirani tlaki višanje davkov in oviranje kmečke trgovine. Cilj uporja je bil v Zagrebu ustanoviti cesarsko namestništvo. Kmetje so semi želeli pobirali davke, dajatve in census, hkrati pa so hoteli odpreti ceste svobodni kmečki trgovini. Vodja je bil Ambrož Gubec, Ilija Gregorić pa je vodil vojsko. Plemstvo je oba javno usmrtilo v Zagrebu. Upor se je trajal 14 dni. -
Slovenski upor
Zametki upora so se začeli že leta 1630, ko so se začeli povezovati različni podložniki na gospostvih Ojstrica, Gornji Grad, Laško in podložniki s Kranjske. Uporni kmetje so na Štajerkem požgali okoli 70 samostanov, graščin in župnišč, na Kranjskem pa so uničili več mitnjic pri Postojni in zasedli okoli 20 graščin. Celoten kmečki upor je bil slabo organiziran. Trajal je 2 meseca, v njem pa je sodelovalo okoli 15.000 upornikov. -
Tolminski upori
Tolminski upori so se začeli, ker so se kmetje ne Goriškem in deloma na Kranjskem upirali novim državnim davkom (davek na meso in vino). Tolminski kmetje so bili v sporu s tolminskim glavarjem, grofom Jakobom Antonom Coroninijem, ki je zaprl skupino Tolmincev in tako pospešil pohod kmetov nad Gorico. Ta pohod je sprožil vrsto uporov- največji je bil junija 1713 pri Solkanu.
