-
obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno , so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvil so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
-
Nastanek 1. pisave. Razvile so se na obmocju rodovitnega polmeseca in ob velikih rekah: Mezopotamija, Kitajska, Egipt, Judeja, Fenicija
-
Predhomerska doba je obdobje v zgodovini, ki se nanaša na čas pred pojavom pisave in pisanih zapisov. Med tem obdobjem so se razvili dve pomembni kulturi - mikenska in minojska civilizacija, ki sta močno vplivali na kasnejšo grško kulturo.
-
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov
-
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Grški polisi so imeli okoli 10.000 prebivalcev in merili do 100 km².Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Lahko so nastali z združevanjem več vasi ali pa ob vzpetinah. Najpomembnejši polisi so bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet. -
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št.. Sledila je grškemu temnemu veku. Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastali so polisi, ki so v Grčiji postali v prevladujoča oblika države.
-
Nastal je po zgobi o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila v 8. stoletju pred našim štetjem, Romul je ubil Rema ter ustanovil Rim. -
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik.
-
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Sledi arhaični dobi."Petdesetletje" na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture.
-
Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor, neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti.
-
Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu.
-
Helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. V helenističnem obdobju je pomen Grčije v grško govorečem svetu močno upadel. Veliki središči helenistične kulture sta bili Aleksandrija in Antiohija, prestolnici ptolemajskega Egipta in selevkidske Sirije. Pomembna so bila tudi mesta, kot so Pergamon, Efez, Rodos in Selevkija, za obdobje pa značilna naraščajoča urbanizacija vzhodnega Sredozemlja.
-
Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala
prva punska vojna (264–241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se bojevala na Siciliji Druga punska vojna (218–202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani utrpeli poraz v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št., kar je bil njegov najhujši poraz dostedaj Tretja punska vojna (149–146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine -
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski diktator, politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja,
-
Gaj Oktavijan August rimski politik in prvi rimski cesar ter prančak Julija Cezarja
-
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji
-
Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. -
Leta 286 se razdeli na vzhodni in zahodni del meja pa poteka čez današnjo srbijo. -
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim, po njegovi smrti leta 337 pa so začeli uporabljati ime Konstantinopel, se pravi Konstantinovo mesto.
-
Najprej so preganjali kristjane nato so pa Krščanstvo leta 381 razglasili za uradno in edino vero v Rimskem cesarstvu. -
Leta 476 je Orest zavrnil zahtevo germanskih najemnikov za dodelitev ozemlja v Italiji in nezadovoljni najemniki, vključno s Heruli, so se uprli. Upor je vodil germanski častnik Odoaker. Njegovi možje so ujeli Oresta in ga usmrtili in nekaj tednov kasneje zasedli Raveno. Cesarja Romula Avgustula so ujeli in prisilno upokojili. Njegova odstavitev se šteje kot uraden konec Zahodnega rimskega cesarstva.
-
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem z kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
-
Vzhodnorimski cesar je bil od 1. avgusta 527 do svoje smrti leta 565. Največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana, pod katerega vladavino je Bizanc doživel svoje zlato obdobje, je v ureditvi vse-veljavnega rimskega prava.
-
Islam je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog Alah preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu. To razodetje je zabeleženo v Koranu, sveti knjigi Islama. -
Karantánija je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja.
-
Rekonkvistaje zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492.
-
Kronan je bil 25. decembera leta 800 v stari baziliki sv. Petra v Rimu
-
Velika shízma ali vzhodni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Čeprav navadno kot letnico razkola navajajo leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, pa je bil vzhodno-zahodni razkol pravzaprav posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama. -
Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Leta 1095 je Papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini
-
Humanizem je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti. V ospredje je postavila človeka in ne Boga, ki ga je poudarjal srednji vek. Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz srednjega veka v novi vek.
-
Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov živijo še danes.
-
Epidemija kuge leta 1348, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najbolj uničujočih pandemij v zgodovini. Ta epidemija je prizadela Evropo in povzročila množično smrt in trpljenje. -
Med letoma 1408 in 1593 so se zgodili številni turski vpadi, ki so imeli pomemben vpliv na različna območja Evrope, Balkana in Sredozemlja. Turski vpadi so potekali predvsem iz Osmanskega cesarstva, ki je bilo locirano na območju današnje Turčije. Turki so širili svoje ozemlje in izvajali napade na različne regije in države v Evropi, Balkanu ter delih Bližnjega vzhoda in severne Afrike.
-
Tiskarski stroj je izumil nemški izumitelj Johannes Gutenberg okoli leta 1440. Gutenberg je svoj tiskarski stroj, znan kot Gutenberška tiskarska stiskalnica, razvil v mestu Mainz v Nemčiji. Ta izum je predstavljal prelomno točko v zgodovini tiskarstva in je imel velik vpliv na razvoj družbe in kulture. -
Turško zavzetje Konstantinopla leta 1453 je bil ključni dogodek v zgodovini Bizantinskega cesarstva in Osmanskega cesarstva. Zavzetje Konstantinopla se je zgodilo med obleganjem mesta, ki je potekalo med aprilom in majem 1453. Vodil ga je osmanski sultan Mehmed II., znan tudi kot Mehmed Osvajalec. -
Med letoma 1478 in 1713 so se na Slovenskem zgodili večji kmečki upori, ki so bili posledica različnih dejavnikov. Kmečki upori na Slovenskem so se izražali skozi različne oblike protestov in uporništva. Uporniki so organizirali odpor proti plemičem in oblastem, pogosto pa so se zatekli k nasilju. Upori so lahko vključevali napade na plemiške dvorce, uničevanje premoženja in občasno tudi vojaške spopade.
-
Leta 1492 je italijanski raziskovalec in pomorščak Krištof Kolumb pod španskim vodstvom izvedel eno najpomembnejših raziskovalnih odprav v zgodovini - odkritje Amerike. -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumovin uveljavitve strojne proizvodnje
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je imelo velik vpliv na versko, družbeno in politično področje.Namen reformacije je bil obnoviti prvotno krščansko vero in kritizirati pomanjkljivosti katoliške cerkve, ki so jih reformatorji videli. Gibanje je privedlo do razkola med katoliško in protestantsko veroizpovedjo ter pripomoglo k oblikovanju številnih novih cerkvenih skupnosti. Zastopniki na slovenskem so Primož Trubar, Jurij Dalmatin... -
Prvi dve slovenski knjigi sta bili Abecednik in Katekizem. Obe knjigi je napisal Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik in pisatelj, ki je bil ključna figura v razvoju slovenskega knjižnega jezika in kulture v 16. stoletju. -
Augsburški verski mir je bil dogovor dosežen leta 1555 v Augsburgu v Nemčiji med katoliško in protestantsko stranjo v nemškem cesarstvu. Dogovor je bil sklenjen med katoliškim cesarjem Karolom V. in protestantskimi knezi ter je pomembno vplival na versko toleranco in politično ureditev v Svetem rimskem cesarstvu. -
Prvo slovensko slovnico je napisal Adam Bohorič leta 1584. Prvo celotno slovensko biblijo, ki je vključevala tako Stari kot Novi zavezi, je prevedel protestantski duhovnik Jurij Dalmatin. Prevod je izšel leta 1584 v Wittenbergu v Nemčiji. Prevod Stare zaveze pa je bil deloma že narejen v 16. stoletju s strani Primoža Trubarja, a je bil dokončan šele kasneje, v 17. stoletju. -
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do leta 1715. Njegovo vladavino zaznamuje koncept absolutizma, političnega sistema, v katerem kralj uživa popolno oblast in nadzor nad državo.
-
Razsvetljenstvo je intelektualno in kulturno gibanje, ki se je razvilo v Evropi v 18. stoletju. Bilo je zaznamovano s poudarkom na razumu, znanju, svobodi in napredku ter kritičnim odnosom do tradicionalnih oblasti, verskih dogem in družbenih neenakosti. Glavni cilj razsvetljenstva je bil osvoboditi družbo iz teme neznanja, praznoverja in nepravičnosti ter spodbujati razvoj človeškega uma in družbe.
-
Prva industrijska revolucija je bila obdobje intenzivnih sprememb v gospodarstvu, tehnologiji, industriji in družbi, ki se je zgodilo v 18. in zgodnjem 19. stoletju. Označuje prehod iz ročne proizvodnje in obrtništva v industrijsko proizvodnjo s pomočjo strojev in naprednih tehnologij.
-
Napoleon Bonaparte je bil vojaški voditelj in politik, ki je igral pomembno vlogo v zgodovini Francije in Evrope v začetku 19. stoletja. Po svoji izjemni vojaški in politični karieri je postal znan kot eden najvplivnejših voditeljev v zgodovini.
-
Združene države Amerike (ZDA) so bile ustanovljene kot rezultat večletnega procesa kolonizacije in osamosvajanja od britanskega imperija. Nastanek ZDA je zaznamovala serija dogodkov, ki so se začeli v 17. stoletju in so se končali s pridobitvijo neodvisnosti v 18. stoletju. -
Francoska revolucija je bila obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji, ki se je začelo leta 1789 in trajalo do leta 1799. Nastala je zaradi več dejavnikov:
Družbena neenakost, Finančne težave, Nezadovoljstvo s političnim sistemom... -
Ilirske province so bile območje vključeno v Francosko cesarstvo pod vodstvom Napoleona Bonaparta med leti 1809 in 1813. Nastale so kot del napoleonskih osvajanj in reorganizacije Evrope. Ilirske province so bile ustanovljene na ozemlju današnje Slovenije, z delom Hrvaške, Italije in Avstrije. Vključevale so večino Primorske, Notranjske, Dolenjske, Kranjske ter delu avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Glavno mesto Ilirskih provinc je bilo Ljubljana.
-
Metternichov absolutizem se nanaša na politično obdobje, ki je bilo značilno za Evropo v prvi polovici 19. stoletja, zlasti med leti 1815 in 1848. Imenovan je po avstrijskem državnem kanclerju Klemensu von Metternichu, ki je bil eden vodilnih političnih akterjev tega obdobja.
-
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana. -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar in kralj ogrskega kraljestva. Rodil se je 18. avgusta 1830 in vladal je od leta 1848 pa vse do svoje smrti 21. novembra 1916. Bil je eden najdaljših vladarjev v zgodovini Avstro-Ogrske.
-
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija sta pomembna zgodovinska pojma, ki se nanašata na politična in nacionalna gibanja ter težnje po svobodi, demokraciji in združitvi vseh slovenskih dežel v enotno politično entiteto. -
Bachov absolutizem se nanaša na obdobje, ko je bil cesar Leopold I. v Avstriji in njegovem cesarstvu vodenje močno centralizirano. V tem obdobju je bila moč in oblast koncentrirana v rokah cesarja in njegovih najbližjih svetovalcev, ki so imeli absolutno oblast.
Namen Bachovega absolutizma je bil okrepiti oblast cesarja in ohraniti enotnost cesarstva v obdobju političnih pretresov in vojn. Cesar je želel krepiti svojo oblast, utrditi svoj položaj in ohraniti nadzor nad deželami svojega cesarstva -
Druga industrijska revolucija je obdobje intenzivnih industrijskih in tehnoloških sprememb, ki se je zgodilo v drugi polovici 19. stoletja, predvsem med letoma 1850 in 1914. To obdobje je prineslo številne inovacije in napredke v industrijski proizvodnji, komunikacijah, prometu in energiji.
-
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861 in je predstavljala politično združitev italijanskih držav in ozemelj ter vzpostavitev enotne italijanske države. Njen nastanek je bil rezultat dolgotrajnega procesa združevanja, ki je trajal več desetletij in je bil del širšega gibanja za italijansko enotnost in osvoboditev. -
Ameriška državljanska vojna je bila oborožen spopad med Severnimi in Južnimi državami Združenih držav Amerike, ki je potekal med letoma 1861 in 1865. Ta vojna je bila ena najbolj usodnih in pomembnih dogodkov v zgodovini ZDA, saj je močno vplivala na politično, socialno in gospodarsko razmerje v državi.
-
Avstro-Ogrska, uradno znan kot Avstro-Ogrska monarhija, je bila dvojna monarhija, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918. Njen nastanek je bil rezultat razmer v Evropi po avstrijsko-pruski vojni leta 1866 in združitve avstrijskega cesarstva in Kraljevine Ogrske. -
Nemško cesarstvo, uradno znano kot Drugo nemško cesarstvo, je bilo ustanovljeno leta 1871 po koncu franco-pruske vojne. Njegov nastanek je bil posledica prizadevanj za združitev nemških držav pod eno centralno oblastjo. -
Rudolf Maister, znan tudi kot Vojanov, je bil pomemben slovenski general, politik, pesnik in kulturni delavec. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku, ki je takrat spadal pod Avstro-Ogrsko.Maister je zaslovel predvsem zaradi svoje vloge v obrambi slovenskih ozemelj med koroškim plebiscitom leta 1919. V tem času je bil major Jugoslovanske vojske in poveljnik obrambnih sil v Mariboru.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo je bil ena izmed ključnih dogodkov, ki je sprožil verižno reakcijo in privedel do začetka Prve svetovne vojne. Atentat se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, tedanji prestolnici Bosne in Hercegovine, ki je bila del Avstro-Ogrske. -
Prva svetovna vojna je globalni vojaški konflikt, ki je trajal od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918. Začela se je s spopadom med več državami v Evropi, nato pa se je razširila v svetovno vojno s sodelovanjem številnih narodov.
-
Soška fronta je bila ključno bojišče med prvo svetovno vojno, ki je potekala med letoma 1915 in 1917 med avstro-ogrskimi silami in italijanskimi silami na gorskem območju vzdolž reke Soče, na meji med Italijo in Avstrijo.
-
Ruska revolucija je bila vrsta političnih in družbenih dogodkov, ki so se zgodili v Rusiji med letoma 1917 in 1923. Revolucija je privedla do padca avtokratskega režima Ruskega cesarstva in vzpostavitve novega političnega sistema. -
Ustanovitev Kraljevine SHS in pozneje Jugoslavije je bila posledica razpadanja Avstro-Ogrske monarhije po koncu prve svetovne vojne. Več dejavnikov je vplivalo na oblikovanje teh držav, vključno s političnimi, nacionalnimi in etničnimi gibanji.
-
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, znana tudi kot Država SHS, je bila kratkotrajna država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Država je bila ustanovljena leta 1918 in je vključevala večino ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, ter manjši del Srbije. -
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala med letoma 1919 in 1920 v Parizu, po koncu prve svetovne vojne. Glavni namen konference je bil vzpostaviti mir po vojni in določiti pogoje za mirno sožitje med zmagovalnimi in poraženimi državami.
-
Zlata dvajseta leta so bila zaznamovana z gospodarsko rastjo, optimizmom in družbenimi spremembami. Po koncu prve svetovne vojne so ZDA postale vodilna svetovna gospodarska sila, kar je prineslo obilje blaginje in razcvet ameriške industrije. Industrijska proizvodnja je dosegla nove višine, kar je prineslo tudi zaposlitev in dvig življenjskega standarda.
-
Trianonska pogodba je bila sklenjena v Parizu in je bila del sklopa mirovnih pogodb, ki so sledile prvi svetovni vojni.Ena izmed pomembnih določb Trianonske pogodbe se nanaša na določitev novih meja med Kraljevino Madžarsko in sosednjimi državami. Glede na pogodbo je Madžarska izgubila velik del svojega ozemlja, vključno z nekaterimi prekmurskimi ozemlji, ki so pripadla Kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev). -
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal 10. oktobra 1920, in je bil organiziran z namenom določitve prihodnje pripadnosti ozemlja avstrijske Koroške. Plebiscit je bil del dogovora med Zavezniškimi silami in Avstrijo po koncu prve svetovne vojne, ki je omogočil prebivalcem Koroške, da sami odločijo o tem, ali želijo ostati del Avstrije ali se pridružiti Kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev). Od skupno 153.000 glasov je bilo 59,1% za pripadnost Avstriji -
Stalinizem se nanaša na politični sistem, ki je prevladoval v Sovjetski zvezi med vladavino Josifa Stalina (1924-1953). Stalinizem je zaznamoval močno centralizacijo politične moči, represijo, kolektivizacijo kmetijstva, industrializacijo in omejevanje političnih svoboščin.
-
Fašizem v Italiji se je začel v začetku 20. stoletja, natančneje po prvi svetovni vojni. Glavni začetek fašističnega gibanja sega v leto 1919, ko je bila ustanovljena Nacionalna fašistična stranka (Partito Nazionale Fascista) pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašizem je bil politični sistem in ideologija, ki je imel avtoritarne, nacionalistične, anti-komunistične in anti-demokratične značilnosti.
-
Velika gospodarska kriza, znana tudi kot Velika depresija, je bila ena najhujših gospodarskih kriz v zgodovini sveta. Začela se je leta 1929 in trajala do približno sredine 1930-ih. Kriza je močno prizadela večino svetovnih gospodarstev, predvsem pa Združene države Amerike, ki je bila takrat vodilna gospodarska sila. Povzročili so jo številni dejavniki. Eden glavnih vzrokov je bil pretirano optimističen vzpon delniškega trga v 1920-ih, znan tudi kot "borzni balon". -
Voditelj nacistične stranke je bil Adolf Hitler, ki je postal kancler leta 1933 in kasneje vodil Nemčijo kot diktator. Nacistična ideologija temelji na rasizmu, nacionalizmu, avtoritarnosti in antisemitizmu. Nacisti so verjeli v nadmoč nemške "arijske" rase in zagovarjali idejo o "čistosti" in "nadmočnosti" nemškega naroda. Hitler je s svojo propagando širil sovraštvo do drugih ras, še posebej do Judov, Romov in drugih manjšin
-
Španska državljanska vojna je oborožen konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Konflikt je bil izredno kompleksen, saj so se na eni strani borile republikanske sile, ki so podpirale demokratično vlado, na drugi strani pa nacionalistične sile pod vodstvom generala Francisca Franca, ki so si prizadevale vzpostaviti avtoritarni režim.
-
Druga svetovna vojna je bila povzročena zaradi kompleksne kombinacije političnih, gospodarskih, ozemeljskih in ideoloških dejavnikov. Ocenjuje se, da je bilo v vojni ubitih več kot 70 milijonov ljudi. Mnoga mesta po Evropi, Aziji in drugod po svetu so bila uničena ali poškodovana zaradi bombardiranja in vojaških operacij.
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil med drugo svetovno vojno. Nemška vojska, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, skupaj z njenimi zaveznicami, Italijo, Bolgarijo in Madžarsko, so izvedle napad na Jugoslavijo 6. aprila 1941. -
Jugoslavija je nastala po koncu prve svetovne vojne, ko so se različni južnoslovanski narodi združili v eno državo. Jugoslavija je bila sprva ustavna monarhija, kjer je bil kralj vodja države. Po drugi svetovni vojni je postala socialistična federacija, v kateri je bil vodilni politični sistem komunizem. Vodilna vloga je bila v rokah Komunistične partije Jugoslavije, ki jo je vodil Josip Broz Tito.
-
OZN, kar je kratica za Organizacijo združenih narodov, je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom spodbujanja mednarodnega miru, varnosti, sodelovanja in razvoja. Njen nastanek je bil posledica potrebe po preprečevanju prihodnjih vojn in ustvarjanju platforme za mednarodno sodelovanje. -
Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (SZ) ter njunimi zaveznicami po koncu druge svetovne vojne. To obdobje je trajalo približno od konca 1940-ih let do konca 1980-ih let.
-
Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med Demokratično Ljudsko Republiko Korejo (Severna Koreja), ki je bila pod vodstvom komunističnega režima, ter Republiko Korejo (Južna Koreja), ki je bila pod vodstvom zahodno usmerjene demokratične vlade. Vojna se je začela 25. junija 1950, ko je Severna Koreja napadla Južno Korejo.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila prva evropska integracijska organizacija, ustanovljena z namenom vzpostavitve gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami po koncu druge svetovne vojne. Ustanovljena je bila leta 1951 s podpisom Pariške pogodbe. -
Londonski memorandum, znan tudi kot Memorandum o varnosti in jamstvih, je bil mednarodni sporazum, podpisan 30. julija 1992 v Londonu. Sporazum je bil sklenjen med Republiko Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Federalno republiko Jugoslavijo (kasneje preimenovano v Srbijo in Črno goro). Memorandum je bil del prizadevanj mednarodne skupnosti za reševanje konflikta in prenehanje vojaških dejavnosti v Bosni in Hercegovini. -
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ki se je pojavilo med hladno vojno in se razvilo med državami, ki niso bila del vzhodnega bloka pod vodstvom Sovjetske zveze ali zahodnega bloka pod vodstvom Združenih držav Amerike. Gibanje je nastalo kot poskus združevanja in povezovanja držav, ki so bile večinoma iz kolonialnih in neodvisnih držav ter so želele ohraniti svojo neodvisnost in nevtralnost v hladnovojnem kontekstu. -
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, znana tudi kot Rimsko pogodbo. Bila je prva izmed treh Evropskih skupnosti, ki so pozneje tvorile Evropsko unijo. Cilj ustanovitve EGS je bil spodbujati gospodarsko sodelovanje med državami članicami in postopno ustanavljati skupni trg, vključno z odpravo carin med državami članicami. -
Kubanska kriza je bila vrhunec napetosti med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (SZ) v letu 1962 zaradi namestitve sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Kriza je nastala, ko je ameriški obveščevalni podatek razkril, da Sovjeti na Kubi gradijo raketne izstrelišče, kar je bila grožnja nacionalni varnosti ZDA. -
Vietnamska vojna je bila obsežen oborožen konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Vojna je izbruhnila po razdelitvi Vietnama na komunistični Severni Vietnam, ki ga je podpirala Sovjetska zveza, in protikomunistični Južni Vietnam, ki ga je podpirala ZDA in druge zahodne države.
-
Ameriški pristanek na Luni je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. Med misijo Apollo 11 sta ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin postala prva človeka, ki sta stopila na površje Lune. Tretji član posadke, Michael Collins, je medtem krožil v orbti okoli Lune v modulu Command Module. -
Jedrska nesreča v Černobilu je bila ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Zgodila se je 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski Sovjetski Socialistični Republiki (danes Ukrajina).
Nesreča je bila posledica neuspešnega testiranja reaktorja številka 4, pri čemer so se sprožile serija hujših napak in okvar v reaktorskem jedru. To je povzročilo hudo jedrsko eksplozijo, ki je uničila reaktor in sprostila ogromno količino radioaktivnega materiala v okolje. -
Prve večstrankarske volitve se nanašajo na volitve, ki so bile organizirane v državah, kjer je bil prej vladajoč enostrankarski sistem. Te volitve so predstavljale prehod iz enostrankarskega sistema v večstrankarski sistem, kar je omogočilo večjo politično pluralnost in konkurenco med različnimi političnimi strankami. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. 5. 1991 s strani Skupščine Republike Slovenije. Ta deklaracija je predstavljala pomemben korak k osamosvojitvi Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Deklaracija je izražala voljo slovenskega naroda, da postane samostojna in neodvisna država. V njej je bila poudarjena zaveza Slovenije k demokratičnim načelom, spoštovanju človekovih pravic, vladavini prava in izgradnji pluralistične družbe -
Plebiscit o osamosvojitvi je bil nacionalni referendum, ki je potekal v Sloveniji 23. decembra 1990. Na tem referendumu je bil slovenskemu prebivalstvu postavljen vprašanje, ali podpirajo samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije. Na plebiscitu je več kot 88 % udeležencev glasovalo za samostojnost Slovenije. Glasovanje je potrdilo odločenost slovenskega naroda po osamosvojitvi in izstopu iz takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Denacionalizacija in privatizacija sta bila procesa, ki sta sledila političnim in gospodarskim spremembam v državah, ki so prehajale iz socialističnega sistema v tržno gospodarstvo.
-
Razglasitev samostojnosti Slovenije je potekala 25. junija 1991. Na ta dan je slovenski parlament sprejel Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je formalno razglasila samostojnost države. -
Vojna za Slovenijo je oboroženi konflikt, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991 med Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) ter drugimi vojaškimi enotami, ki so podpirale centralno oblast v Beogradu. Vojna za Slovenijo je bila rezultat slovenske osamosvojitve in razglasitve samostojnosti. Slovenija je želela uveljaviti svojo neodvisnost, medtem ko je JLA skušala obdržati nadzor nad Slovenijo v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
-
Sprejetje slovenske ustave je bil ključen dogodek v procesu osamosvajanja in ustanovitve samostojne Republike Slovenije. Sprejem ustave je potekal 23. decembra 1991, šest mesecev po plebiscitu, na katerem je večina slovenskega prebivalstva glasovala za neodvisnost. -
je bila s ciljem spodbujanja miru, stabilnosti in ekonomskega napredka v Evropi ter krepitve sodelovanja med državami članicami. Evropska unija je svoje korenine zasnovala na prejšnjih oblikah evropskega sodelovanja, kot sta Evropska ekonomska skupnost (EES) in Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ). Ustanovitveni akt EU je bil Pogodba o Evropski uniji, ki je bila podpisana leta 1992 in je začela veljati leta 1993. -
Slovenija se je vključila v NATO 29. marca 2004. Ta datum predstavlja uradni vstop Slovenije kot polnopravne članice Severnoatlantskega zavezništva. -
Priključitev Slovenije Evropski uniji je bil pomemben korak v procesu evropskega integriranja. Slovenija je postala članica Evropske unije (EU) 1. maja 2004, skupaj z desetimi drugimi državami, v okviru tako imenovane "velike širitve". Priključitev EU je temeljila na prizadevanjih Slovenije za vključitev v evropski politični, gospodarski in pravni okvir. -
Slovenija je vstopila v Evroobmočje, območje, kjer se uporablja skupna evropska valuta - evro, 1. januarja 2007. Ta dogodek je bil del procesa evropskega integriranja Slovenije, ki je potekal po njenem vstopu v Evropsko unijo leta 2004. -
Gospodarska kriza med letoma 2008 in 2013 se imenuje tudi globalna finančna kriza ali velika recesija. Kriza se je začela v Združenih državah Amerike, ko je prišlo do zloma na nepremičninskem trgu in propada večjih finančnih institucij. Ta dogodek je sprožil verižno reakcijo, ki se je razširila na globalno raven in prizadela gospodarstva po vsem svetu.
-
Epidemija COVID-19, bolj znana kot koronavirusna bolezen, je bila prvič zaznana decembra 2019 v mestu Wuhan v provinci Hubei na Kitajskem. Ta nova bolezen je povzročena s koronavirusom SARS-CoV-2. S hitrim širjenjem virusa in naraščanjem števila okuženih so se primeri COVID-19 kmalu začeli pojavljati tudi v drugih državah.