-
Obdobje od pojava clovecnjakov (prednikov danasnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine.
-
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr. n. št. ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah.
-
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr. n. št. do leta 1453 n. št. V tem obdobju se je država razvila iz primitivne naselbine v najobširnejšo vladavino svoje dobe in nato v množico manjših držav, iz katerih izhajajo današnja Evropa in sredozemske dežele.
-
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr. n. št. in vključitvijo območja Grčije v Rimsko cesarstvo leta 146 pr. n. št. Zlasti za začetek obdobja veljajo različna merila, saj grško antiko težko strogo ločimo od predhodne ahajske kulture in predgrških kultur. Sprva so začetek obdobja povezovali z začetkom prirejanja olimpijskih iger, torej 776 pr. n. št.
-
Država velikega obsega, katere je moč slonela na vojaški prevladi in na zahodu po uničevanju ljudstev, kultur in jezikov.
-
Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5. in 6. stoletju do začetka novega veka v drugi polovici 15. stoletja. Običajno se deli na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek.
Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5. in 6. stoletju do začetka novega veka v drugi polovici 15. stoletja. Običajno se deli na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek. V zgodnjem srednjem veku se je v Evropi odvijalo intenzivno preseljevanje ljudstev. -
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod". Gospod mora skrbeti za zaščito in preživnino vazala. V zameno za to vazal nudi pokorščino in služenje, predvsem vojaško službo. praviloma zagotovi s posojo dobrine, običajno zemlje (imenovane feudum), ki tudi predstavlja središče družbene ureditve imenovane fevdalizem.
-
Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem srednjem veku na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška, Trst in Istra, vključene v Sveto rimsko cesarstvo.
-
Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Na umetnost je močno vplivalo krščanstvo. V gradnji cerkva sta se uveljavljala dva umetna sloga in sicer romantika in gotika
-
Življenje plemičev je bilo marsikdaj predvsem bojevanje, nižji plemiči so svojemu gospodu služili kot zvesti vojaki, imenujemo jih vitezi. Oblačila plemičev so bila razkošna, njihova prehrana pa raznolika in obilna. Kmečka bivališča so bila skromna, oblačila preprosta, prehrana pa enolična in skromna.
-
Humanizem je filozofsko idejno gibanje, ki je v 14. stol poudarjalo pomen človeka. Humanisti pa so črpali znanje iz antike
-
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918. V tem obdobju so Evropejci v dobi odkritij (države, ki so zaradi lege ob Atlantiku takrat odkrivale in osvajale, so bile Portugalska, Španija, Anglija, Francija ter Nizozemska) poleg Amerike odkrili še mnoga druga dotlej neznana območja našega planeta.
-
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
-
Kmečki upori na Slovenskem je skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire.
-
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«
-
V prvi polovici 16. stoletja se je v slovenskih deželah med reformatorskimi smermi širilprotestantizem (luteranstvo). Največ zaslug za začasno zmago protestantizma na
Slovenskem je imel Primož Trubar. -
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles. Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 (dejansko šele od 10. marca 1661) do svoje smrti. Bil je najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini (kralj je bil 72 let).
-
Uvedene so bile Upravne, davčne in vojaške reforme
-
Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje.
-
Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov. Cena izdelkov je naglo padla, začel se je nagel napredek znanosti, povečala se je tudi uporaba električne energije.
-
Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike
-
V drugi polovici 19. stoletja so se ponovno okrepila narodna gibanja pri evropskih narodih, ki niso imeli svoje države. Močno gibanje je pri Italijanih in Nemcih pripeljalo združitev.
-
Napoléon Bonaparte (italijansko Napoleone di Buonaparte), francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena. Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope.
-
Zbrali so se voditelji vseh velikih evropskih sil, članic koalicije proti Napoleonu (avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., pruski kralj Friderik Viljem III., britanski zunanji minister Lord Castlereagh) ter kralji drugih držav, ki so sodelovale v koaliciji. Povabljen je bil tudi predstavnik Francije.
Kongres je vodil avstrijski državni kancler, knez Klemens Metternich, ki je bil nenaklonjen idejam francoske revolucije in je nasprotoval zahtevam meščanstva po politični svobodi. -
Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
-
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
-
V šolah se je uveljavila slovenščina, delovali so številni politiki in znanstveniki, dobili so velike uspehe v kulturi, borili so se za enakopravni položaj
-
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
-
Sledenje razvoju drgugih držav, velike spremembe na južni železnici, nova mesta, pomoč kmetom
-
Med prvo svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija del Avstro-Ogrske, ki je bila ves čas udeleženka vojne na strani centralnih sil. Slovenski moški so bili vpoklicani v Avstro-ogrsko vojsko graškega korpusa.Po delnih podatkih je v vojni padlo 25136 vojakov s slovenskega ozemlja. Na zahodnem robu slovenskega ozemlja se je odvijala soška fronta (1915-1917), kjer se je Avstro-Ogrska spopadla z Italijo in jo nazadnje uspela potisniti na zahodzaledju in med civilnim prebivalstvom hude posledice.
-
• Kljub nezadovoljstvu (neenakopravnost
naroda) ostajamo zvesti cesarju
• slovenski, hrvaški in
srbski poslanci (BiH) v dunajskem
parlamentu povezali v JUGOSLOVANSKI
KLUB Majniška deklaracija
• Zahtevajo avtonomijo južnih Slovanov
ZNOTRAJ A-O monarhije
• Parlament zavrne deklaracijo -
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali velikištirje:Woodrow Wilson (predsednik ZDA), David Lloyd George (ministrski predsednik Združenega kraljestva), Georges Clemenceau(ministrski predsednik Francije) in Vittorio EmmanuelOrlando (ministrski predsednik Italije). Rusija in države centralnih sil na konferenco niso bile povabljene.
-
Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA. Avtokracija je takrat ko ima voditelj vso oblast. Demokracija je glas ljudsva
-
Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).
Maja in junija 1919 so zasedli vso slovensko Koroško, toda pariška mirovna konferenca se je odločila za izvedbo plebiscita na ozemlju severno od Karavank. Koroški plebiscit je bil izveden 10. oktobra 1920 in po njem je v skladu z določili senžermenske mirovne pogodbe. -
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
-
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države; hitra industrializacija; teorija socializma v eni državi; kolektivizacija kmetijstva; zaostritev razrednega boja v socializmu; kult osebnosti in podrejanje interesov tujih komunističnih strank interesom Komunistične partije Sovjetske zveze.
-
V času kraljevine SHS so na Slovenskem delovali trije politični tabori, v času 2. svetovne vojne so se zvrstili v 3 politična obdobja: DIKTATURA, KRALJEVINA, NAMESTNIŠTVO.
-
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih (ponekod v zgodnjih 1940.).Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929, ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju.
To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, -
Tretji rajh (nemško Drittes Reich) oz. Velikonemški rajh (nemško Großdeutsches Reich) je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, na oblast (1933). V zgodovinopisju se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945.
-
Maja in junija 1919 so zasedli vso slovensko Koroško, toda pariška mirovna konferenca se je odločila za izvedbo plebiscita na ozemlju severno od Karavank. Koroški plebiscit je bil izveden 10. oktobra 1920 in po njem je v skladu z določili senžermenske mirovne pogodbe plebiscitno ozemlje s koroškimi Slovenci pripadlo Avstriji. Na Štajerskem je general Maister obranil slovenski del Štajerske in dosegel mejo na Kobanskem in Muri; v Avstriji so ostali Slovenci na območju Radgone.
-
Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA - 320 milijard USD; Velika Britanija - 300 milijard USD; Nemčija - 275 milijard USD; ZSSR - 190 milijard USD; Italija - 94 milijard USD... Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60-70 % svojega nacionalnega dohodka.
-
Okupacija slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno je trajala od aprila 1941, ko so sile osi zavzele Kraljevino Jugoslavijo, do maja 1945, ko je slovensko ozemlje osvobodila Jugoslovanska armada. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med tri okupatorje. Nemčija je zavzela Gorenjsko, Štajersko in severozahodno Prekmurje, Italija Notranjsko, Ljubljano in večino Dolenjske, Madžarska pa večino Prekmurja. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 je Ljubljansko pokrajino zasedla Nemčija.
-
Okupatorski režimi so na Slovenskem izvajali nasilno raznarodovalno politiko z asimilacijo, množičnim izganjanjem Slovencev in naseljevanjem pripadnikov svojih narodnosti. Na dejanja odpora so se odzvali z represalijami proti civilistom.
-
Meja z Italijo je bila dolocena z pogajanji, leta 1947 so Slovenci podpisali mirovno pogodbo z Italijo, mirovna konferenca v parizu je potrdila predvojno severno mejo na karavankah (1949), Zapisana so bila tudi slovenska in hrvaška pogodva za zaščitna določila.
-
V začetku maja 1945 so se v Evropi zgodil zadnje bitke na evropskih bojiščih v drugi svetovni vojni, sledila je popolna predaja nacistične Nemčije zaveznikom. Po samomoru nemškega kanclerja Adolfa Hitlerja in predaji oblasti nemškemu admiralu Karlu Dönitzu maja 1945 so sovjetske čete zavzele Berlin in sprejele nemško predajo pod vodstvom admirala Dönitza. Zadnji spopadi in predaja nemških sil drugod po Evropi so se zgodili 12. maja, približno 4 dni po uradni predaji Nemčije zaveznikom.
-
Na povojnih volitvah leta 1945 so zmagali komunisti. Prva povojna leta so bila znana po tem da je primanjkovalo hrane, zgledovali so se po sovjetski zvezi, komunisti so prevzeli vso gospodarsko oblast.
-
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Zgodovinarji se ne strinjajo v celoti glede začetne in končne točke hladne vojne, vendar se običajno smatra, da obdobje traja od uveljavitve Trumanove doktrine (12. marec 1947) do razpada Sovjetske zveze (26. december 1991).
-
Začelo se je v drugi polovici 20 stol. Prišlo je do znanstvenih napredkov . Globalizacija slabo vpliva na okolje večinoma zaradi transporta in onesnaževanja
-
Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Obsegala je ozemlje današnje Republike Slovenije; na zahodu je mejila na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, ter na jugu in vzhodu na SR Hrvaško v okviru SFRJ. SR Slovenija je bila gospodarsko najbolj razvit del SFRJ.
-
Padec komunizma se je zgodil leta 1989, ko je bilo v Evropi izvedenih več revolucij, s katerimi so bili strmoglavljeni komunistični režimi v državah vzhodnega boka. Dogodek je pripeljal tudi do razpada Sovjetske zveze - največje komunistične države na svetu - in opustitve komunističnih režimov v mnogih delih sveta, od katerih so bili nekateri nasilno strmoglavljeni. Padec komunizma je drastično spremenil razmerje moči v svetu, kar je pomenilo konec hladne vojne in začetek obdobja po hladni vojni
-
Padec komunizma in hladne vojne je simboliziral padec berlinskega zidu leta 1990. Novembra leta 1990 je bil z listino razglašen kone hladne vojne
-
Odločitev Slovenije, da zapusti Jugoslavijo, ni bila enostavna, saj je vanjo v povojnih desetletjih vložila veliko energije in sredstev, od nje pa pričakovala varnost in zaščito nacionalne identitete ter možnost za miren razvoj. K odhodu so jo prisilile okoliščine, vedno večji razkorak z razvitimi državami, v prvi vrsti pa nezmožnost, da se Jugoslavija demokratizira, modernizira in zagotovi nacionalne pravice svojim narodom