-
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. Zvoki Divjih bab.
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. Stari vek
-
V tem obdobju je nastala prva pisava. Razvile so se na območju rodovitnega polmeseca in ob velikih rekah: Mezopotamija (Evfrat in Tigris), Egipt (Nil), Kitajska (Rumena in Modra reka), Indija (Ind, Ganges), Palestina (Jordan, Sredozemsko morje), Fenicija (Sredozemsko morje).
Največji dosežki: velike zgradbe (templji, svetišča...), koledar, zakoni, napredek v matematiki, astronomiji, medicini... Prve civilizacije -
Predhomerska doba je obdobje pred Homerjem. V tem času so na območju današnje Grčije živeli Minojci (povezani s temelji in začetkom stare Grčije) - prva civilizacija na evropskih tleh, kasneje pa se je razvila tudi mikenska civilizacija. Razvili so svojo trgovsko mrežo, družbeno ureditev in vojsko. Obe civilizaciji, sta propadli okoli leta 2000 p.n.št. zaradi selitve Dorcev.
-
Grška temna doba je obdobje v katerem so na območje današnje Grčije udrla druga plemena. Ahajci, tamkajšnji prebivalci se jim niso mogli upreti, ker so indoevropska plemena imela železno orodje in orožje. V tem času v Grčiji zamrejo vse gospodarske dejavnosti tudi trgovina, pozabi se pisava, graditi začnejo glinene hiše, kmetijstvo pa spet postane eden glavnih virov "preživetja".
-
Na grškem ozemlju so se iz manjših zametkov vasi razvile mestne države imenovane Polisi. Ti so bili središče upravnega, verskega političnega in pravosodnega življenja. Polisi so si bili med seboj različni po obliki vladanja in kulturi, večkrat pa so se med seboj tudi bojevali. Najpomembnejša in najmočnejša polisa pa sta bila Šparta - vojaško oblikovana in Atene s prvo demokratično ureditvijo. grška mesta -
V tem času se je zaradi prenaseljenosti, političnih napetosti in pomankanja obdelovalnih površin začela grška kolonizacija. Grški kolonisti so se preseljevali po sredozemlju in ustanavljali kolonije, te pa so bile politično in kulturno povezane s polisom, ki jih je ustanovil. S širjenjem so pridobivali nova znanja, razširili so trgovsko mrežo, in pridobili življenski prostor. Pomembni pa so tudi zaradi tega, ker so od Feničanov prevzeli črkopis in ga razširili po sredozemlju.
-
Na Apeninskem polotoku je živelo več ljudstev. Eno izmed njih so bili Latini, ki so iz majhne vasi razvili mestno državo, ki jo je vodil kralj. Obstaja legenda, ki govori o bratoma Romulu in Remu, katera je vzgojila volkulja. Odločila sta se, da bosta na tem mestu, kjer sta živela ustanovila mesto. Kasneje sta se brata sprla in Romul je ubil Rema, mesto pa je poimenoval po sebi, Rim. -
Leta 509 pr. n. št. so Rimljani izgnali kralja. Nato pa so se odločili, da bodo svoje voditelje izvolili. Volilno pravico so imeli vsi svobodni moški rojeni v Rimu. Delili so se na patricije (bogate) in plebejce (revne) meščane. Plebejci so imeli svojega predstavnika v senatu - Ljudskega tribuna, ki je imel pravico veta (preprečitev krivičnih zakonov). Imeli pa so tudi izvršilno, sodno in zakonodajno oblast. Tako so ustanovili republiko, ki je bila do vseh prebivalcev bolj enakopravna.
-
Je obdobje, ki traja od zmage Grkov nad Perzijci pa vse do smrti Aleksandra velikega. V tem obdobju so Atene doživele kulturni razcvet in zlato dobo. To obdobje je znano tudi po dosežkih v znanosti, medicini, astronomiji, matematiki in tehniki, po razvoju Grškega jezika (svetovni jezik v času Aleksandra Velikega), po olimpijskih igrah, dramatiki ter filozofiji, arhitekturi in umetnosti.
-
Grški polisi so se v začetku petega stoletja pr. n. št. povezali v boju proti Perzijcem, ki so si ustvarili mogočen imperij. Sledilo je več spopadov. Grki so premagali večjo perzijsko vojsko, ker so se bojevali za svobodo, ozemlje in domovino, hkrati pa so bili dobro oboroženi in fizično pripravljeni, imeli pa so tudi dobre poveljnike. Sledil je mir.
-
Aleksander Veliki je bil sin Kralja Filipa II. Makedonskega, ki je v četrtem stoletju pred našim štetjem osvojil celotno Perzijsko in Grško ozemlje, eden izmed glavnih razlogov pa je bil ta, da so bili grški polisi oslabljeni zaradi peloponeških vojn nedolgo pred njegovim osvajanjem. Kmalu, pri njegovih 33 letih je umrl, njegovo ozemlje pa so si razdelili njegovi poveljniki.
-
Helenistična Grčija je trajala od smrti Aleksandra Velikega pa do priključitve grškega prostora Rimski republiki. Obdobje se je začelo z vojnami med nekdanjimi generali Aleksandra Velikega, ki so želeli razdeliti njegovo ozemlje. Vojne so trajale do leta 275 pr. n. št.. V tem obdobju so Makedonci izgubili kretsko vojno, nato pa so se zapletli še v vojno z Rimom. Tako so postopoma Rimljani osvojili grško ozemlje. V tem času so se razvila tudi nova znanja in kulture.
-
Punske vojne so poimenovane 3 vojne med Kartagino in Rimsko republiko. Prva punska vojna je potekala med letoma 264 in 241 pr. n. št., v njej pa so se bojevali predvsem na morju pri Siciliji. Druga punska vojna je trajala od leta 218 pa do 202 pr. n. št.. Ta je znana po Hanibalovem prehodu čez Alpe, kjer so Rimljani utrpeli poraz. Tretja punska vojna pa je trajala med letoma 149 in 146 pr. n. št. in se končala s popolnim uničenje Kartagine, ki je bila Feničanska kolonija.
-
Je obdobje od poraza Grčije proti Rimskemu cesarstvu pa do začetka Bizantinskega cesarstva. V tem obdobju je bila Grčija pod Rimsko oblastjo, le nekateri polisi so ostali delno neodvisni in se s tem izognili rimskim davkom. Grki so pridobili nekaj kultur Rimskega cesarstva. Grški jezik je postal priljubljen pri izobraženih v Rimu tako kot tudi grška literatura in filozofija.
-
Gaj Julij Cezar je prihajal iz ugledne družine, šolal pa se je na Rodosu. Julij Cezar je postal pravnik v Rimu, nato je postal član svečeniškega kolegija, politik... Bil je tudi vojaški poveljnik, katerega so spremljali številni vojaški uspehi. Tako je postal konzul, najvišji uradnik v rimski republiki in hkrati edini voditelj države. Ker so mu senatorji nasprotovali glede nekaterih odločitev, so ga umorili.
-
Po smrti Julija Cezarja se je začel boj za oblast. Zmagal je nečak Julija Cezarja Gaj Oktavijan, kateremu so podelili naziv Avgust, ki pomeni vzvišeni. Ker si je pridobil vso moč v državi (nadzoroval je vojsko in državo) je postal prvi cesar in Rim je postal cesarstvo. Izkazal pa se je tudi za sposobnega vladarja, saj je njegova doba prinesla mir, stabilnost, dober vpliv na gospodarstvo in razvoj cesarstva.
-
Rimsko cesarstvo je nastalo iz Rimske republike s prvim cesarjem Gajem Oktavijanom Avgustom, ki je imel vso oblast v državi. Rimsko cesarstvo je obsegalo zelo veliko območje in imelo je veliko dobrin in slabih cesarjev. Rimsko cesarstvo je kasneje je razpadlo na dva dela.
-
Okoli leta 4 pr.n.št. se je v Judeji rodil Jezus. Jezus je potoval po Judeji in ljudem pridigal o verskem nauku iz judovske vere (vera v enega boga, deset božjih zapovedi). Tisti, ki so nauku sledili so se imenovali kristjani, ker je Jezus dobil naziv Kristus, kar pomeni božji poslanec. Njegovi učenci se imenujejo apostoli, Jezusov nauk pa so zapisali v evangelijih. Tako je Jezus razvil novo vero, ki se imenuje krščanstvo, kasneje pa se je razdelila na katolištvo, pravoslavje in protestantizem.
-
Leta 286 je rimski cesar Dioklecijan poizkusil stabilizirati Rimsko cesarstvo, zato ga je razdelil na "grški" vzhodni in "latinski" zahodni del. Vzhodno rimsko cesarstvo je bilo znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo. Vsako cesarstvo je imelo svojega cesarja, do leta 476 pa sta imela skupno glavno mesto, Rim.
-
Bizantinsko cesarstvo je nastalo po delitvi Rimskega cesarstva, Bizantinsko cesarstvo pa se je imenovalo tudi vzhodno Rimsko cesarstvo, ki pa je bil pretežno grško govoreči del. Glavno mesto Bizantinskega cesarstva je bil Konstantinopel (Carigrad), po cesarju Konstantinu , ki se je takrat imenovalo Bizanc. Eden najpomembnejših cesarjev je bil Justinijan, ki je med drugim napisal Justinijanov kodeks. Bizantinsko cesarstvo se je obdržalo dlje kot zahodno Rimsko cesarstvo, do leta 1453.
-
Cesar Dioklecijan je začel najhujše preganjanje krščanstva okoli leta 300. Krščanstvo pa je bilo prvič dovoljeno, ko je Konstantin I. Veliki sprejel krščanstvo in izdal Milanski edikt, ki je kristjane izenačil z drugimi verskimi pripadniki v rimskem cesarstvu in s tem preklical njihovo preganjanje. Ko je umrl zadnji cesar, ki je vladal celotnemu rimskemu cesarstvu je krščanstvo postala uradna vera. -
Zahodno Rimsko cesarstvo je razpadlo leta 476 zaradi vpadov Hunov in germanskih ljudstev in odstavitve rimskega cesarja Romula Avgusta, zadnjega zahodnorimskega cesarja s strani Rimskega častnika Odoakerja. Zahodno Rimsko cesarstvo je propadlo zaradi težav v gospodarstvu, tudi zaradi težav z vojsko in politično nestabilnostjo.
-
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
-
Cesar Justinijan I. je v obdobju svojega vladanja zavzel mnoga ozemlja, ki jih je cesarstvo izgubilo v prejšnjih stoletjih, posodobil zakone ter napisal Justinijanov kodeks, ki so imeli velik vpliv na oblikovanje kasnejših zakonov v zahodni evropi, prenovil Konstantinopel (gradnja...) in zgradil mnogo cerkva, največja izmed njih je bila krščanska cerkev Svete Sofije. Pod njegovo vladavino je Bizantinsko cesarstvo doživelo tudi zlato obdobje.
-
V šestem stoletju je arabski trgovec Mohamed začel oznanjati in širiti novo monoteistično vero v boga Alaha, ta naj bi preko nadangela Gabrijela razodel preroku Muhamedu. Ta vera se je imenovala Islamska vera, njeni pripadniki pa se imenujejo muslimani. V začetku sedmega stoletja je Mohamed združil Arabce na Arabskem polotoku v enotno državo in tako postal njihov politični, vojaški in verski voditelj. Začetek Islama -
Karantanija je bila kneževina slovanskih plemen. Nahajala se je v Vzhodnih Alpah s središčem na Krnskem gradu. Leta 623 so se Slovani pridružili zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega kralja Sama in oblikovali so Samovo plemensko zvezo. Vladali so ji knezi, ki so jih ustoličevali na knežjem kamnu. V Karantaniji so imeli pogansko in krščansko vero. Leta 828 pa se Karantanija preoblikuje v grofijo.
-
Leta 711 se je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom začela Rekonkvista. To je bilo obdobje krščanskega širjenja in vojaških kampanj na Iberskem polotoku. Njen namen je bil vrniti ozemlje iz muslimanske vladavine. Rekonkvista pa se zaključi po približno 780 letih, kar je pomenilo konec muslimanske vladavine v Španiji, leta 1492 s padcem Granadskega emirata.
-
Leta 800 ga je papež Leon III. v baziliki svetega Petra kronal za cesarja Rimljanov v zahvalo za zaščito pred nasprotniki, to je bilo na Božični dan. V času svojega vladanja je osvojil mnoga ozemlja v srednji in tudi v zahodni Evropi. Na svojih ozemljih je spodbujal pokristjanjevanje. Prvič po propadu Zahodnorimskega Cesarstva je ponovno združil zahodno Evropo, s tem pa zagotovil stabilnost in mir. -
Velika Shizma imenovana tudi vzhodni razkol imenuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Zgodila se je leta 1054 kot posledica spora med papežem Leonom IX. in patriarhom Mihaelom I. zaradi daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med cerkvama. Razkol je potekal po teoloških, jezikoslovnih, političnih, geografskih in doktrinalnih ločnicah, ki pa do danes še ni zaceljen.
-
Križarske vojne so bile vojne, na katere je leta 1095 pozval Papež. Te vojne so bile "upor" proti muslimanom, da bi osvobodili Jeruzalem in Palestino izpod oblasti muslimanov. Tako so se Krščanski plemiči skoraj dvesto let udeleževali vojaških pohodov. Vojake v Križarskih vojnam imenujemo Križarji. Križarji so s prvo vojno zavzeli Jeruzalem in ustanovili križarske države a muslimani so izgubljeno ozemlje v 12. st. ponovno zavzeli.
-
V 14. stoletju se je v bogatih italijanskih mestih pojavilo novo filozofsko gibanje imenovano humanizem. V ospredje je postavilo: človeka, misli, čustva, zagovarjalo kritično razmišljanje in osebni odnos do boga in spodbujalo raziskovanje človeka in narave. V 200 letih se razširi po Evropi in spremeni pogled na svet. Renesansa pa pomeni preporod, do katerega je prišlo zaradi humanizma in zanimanja za posameznika in antična dela. Značilnosti so: slavljenje človeškega telesa, realistični kipi...
-
Gospodje Žovneški so bili plemiška družina, ki so bili po poreklu iz Štajerske. Svojo skromno posest so s premišljenimi porokami dobro razširili. Med drugim so dobili tudi trg Celje in s tem novo ime Celjski ter naziv grofije. S pametnimi porokami so se poročili z tujimi vladarji in knezi. Pridobili so tudi naslov državnih knezov. Njihovo ozemlje se je ločilo od habsburških dežel in oblikovala se je celjska dežela.
-
Epidemija kuge v 14. st. znana tudi kot črna smrt je bila pandemija kapljične kuge v Evropi in Aziji ter delu severne Afrike. Predvidevamo, da se je kuga prenesla v Evropo iz Azije. Povzroča pa jo bakterija Yersinia pestis, ki se širi po zraku. Trajala je od leta 1346 pa do 1353, vrhunec pa je dosegla v obdobju med 1348 do 1351, terjala pa je od 100 do 200 milijonov smrti, kar uvrščamo med najsmrtonosnejše pandemije v zgodovini človeka. -
Na slovensko ozemlje so udirali Turki med letoma 1408 in 1593. Turki so prvič udrli na Slovensko ozemlje 9. oktobra 1408 v Belo krajino in izropali okolico današnje Metlike. Stoletja trajajoča turška oblast je močno zaznamovala jugovzhodno Evropo. Spremembe so bile vidne v etični podobi in veri (islamska vera), to pa je spremenilo podobo ljudi tako v veri kot v običajih. Turški vpadi so bili roparski upadi. Osmanska vojska pa je bila poražena leta 1593 v bitki pri Sisku.
-
Nemec Johannes Gutenberg je okoli leta 1450 izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskarski stroj s premičnimi črkami. Tako je olajšal tehniko tiskanja, saj so črke lahko le razporedili tako, kot so jih potrebovali in naredili več "ponatisov". Na začetku so tiskali verske knjige, pozneje pa tudi druge knjige, novice... Tiskarski stroj je pripomogel k pismenosti in razširjenosti knjig po Evropi. -
Leta 1453 so turki zavzeli Konstantinopel. To je bil prelomni dogodek v zgodovini Evrope in Islamskega sveta. Po dolgem obleganju osmanska z vodstvom sultana Mehmeda II. prebije zidove mesta in ga zajame., S tem se je končalo Bizantinsko cesarstvo. Padec Konstantinopla je imel posledice še daleč naokrog. Označil je konec srednjega stoletja ter odprl pot za razširitev Osmanskega cesarstva v Evropo. -
Kmečki upori so se dogajali zaradi povišanja dajatev, tlake in omejitve kmečke obrti in trgovine. Poleg tega so kmete prizadele tudi slabe letine in spopadi med fevdalci, morali pa so plačevati še dodatno dajatev ob turških vpadih za obrambo ter graditi obrambne zidove. Morali so se tudi vključevati v protiturško obrambno vojsko. Ker je kmetom to bilo prenaporno in predrago so se povezali v kmečke upore ter se uprli fevdalcem. Fevdalci so jim zaradi tega zaračunali še dodaten davek.
-
Krištof Kolumb se je leta 1492 odpravil na pot proti Aziji, ker je verjel, da če bo plul proti zahodu, bo prispel v Azijo. A ko je prispel do kopnega, je ugotovil, da je odkril nov kontinent. Odkril je Ameriko. S tem odkritjem se je povečala možnost trgovanja in možnost pridobitve novih surovin, imelo pa je tudi globok vpliv na svetovni politični, ekonomski in kulturni razvoj. -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
-
Zaradi kritiziranja in prevelikega vpliva cerkva je leta 1517 prišlo do reformacije, ki je bilo kulturno, politično in versko gibanje. Ideje prejšnjih reformatorjev je nemški redovnik Martin Luter dopolnil in napisal 95 tez o prenovi cerkve. Te so bile namenjene predvsem odpravi odpustkov, simonija, nemoralnih duhovnikov... Do danes se je uveljavila zgodba, da je 31. oktobra 1517 Martin Luter na vrata Wittenberške cerkve nabil teze o prenovi cerkve. -
Leta 1550 je Primož Trubar izdal prvi slovenski tiskani knjigi Abecednik in Katekizem. Abecednik je bil priročnik za branje in pisanje, Katekizem pa so bili verski nauki. Tako je Trubar začel slovensko književnost. -
Rimsko-nemški cesar Karel V. in vsi knezi cesarstva so 25. septembra leta 1555 na državnem zboru sprejeli listino imenovano Augsburški verski mir, ki je v Rimsko-nemškem cesarstvu priznala luteranstvo kot novo vero. V sporazumu so zapisali, da vsak knez v svoji deželi odloča kakšno vero bodo imeli ("Čigar oblast, tega vera"). -
Leto 1584 je bilo za Slovence kar pomembno. Tega leta je Jurij Dalmatin, ki je bil pesnik, pisec in prevajalec prvi prevedel Sveto pismo v slovenščino. Istega leta je tudi Adam Bohorič, ki je bil slovničar in učitelj napisal prvo slovensko slovnico Zimske urice, napisana pa je bila v latinščini.
-
Ludvik XIV. je bil Francoski kralj, imenovan tudi Sončni kralj, ker je bil njegov simbol sonce. V času njegovega vladanja se je razvila najpopolnejša oblika absolutističnega vladanja, pripisujejo pa mu rek "Država, to sem jaz." Ludvik XIV. je vil kralj kar 72 let. Za absolutistično vladanje je značilno, da ima kralj vso oblast nad državo in cerkvijo, državne zadeve so mu pomagali voditi izbrani plemiči, ki so v zameno dobivali bogate nagrade, opora kralju pa so bile vojska, Cerkev in uradništvo.
-
Znanstvena revolucija je utrla pot novim revolucionarnim idejam, zato se je konec 17. stoletja po Evropi razširilo miselno-fizikalno gibanje imenovano razsvetljenstvo. Razsvetljenski misleci so se zavzemali za svobodo izražanja, poudarjali so vrednost človeških življenj, zavzemali so se za napredujočo družbo, poudarjali so pomen razuma in znanosti in zavzemali so se za kritiko religije. Vrhunec je doseglo v 18. stoletju v Franciji, kjer je bilo razsvetljenstvo najmočnejše.
-
Marija Terezija je bila edina ženska vladarica habsburških dežel, bila je tudi nadvojvodina Avstrije ter kraljica Češke in Ogrske. S cesarskim kronanjem svojega moža pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. Vladala je 40 let, vse od smrti svojega očeta Karla VI.. V času njenega in sinovega vladanja sta Marija Terezija in sin Jožef II. izvedla številne reforme za modernizacijo države. Uvedla sta upravne, davčne, vojaške, gospodarske, zdravstvene, cerkvene in šolske reforme.
-
Prva industrijska revolucija je razvila nova znanstvena spoznanja in mnoge tehnične novosti kot so stroji, kateri so se začeli vključevati v vsakdanje življenje in tako so stroji zamenjali mnoga ročna, fizično naporna dela. Ravno zaradi prehoda iz ročnih proizvodenj v strojne se revolucija imenuje industrijska. Začela se je v 18. stoletju v Veliki Britaniji, kot posledica fiziokratizma, ki je povečal potrebo po pridelkih in drugih izdelkih.
-
V času francoske revolucije so potekale mnoge vojne. V njih se je zelo izkazal poveljnik Napoleon Bonaparte, ki je Francijo povzdignil v vojaško silo in s tem postal narodni heroj. Leta 1799 je izvedel državni udar in s pomočjo vojske in bogatega meščanstva prevzel oblast v državi, s tem pa se je končala francoska revolucija. Napoleon se je 5 let kasneje okronal za cesarja Francije. Kasneje je zasegel precejšen del Evrope in s tem postavil Francijo na vodilno mesto v Evropi.
-
V 18. stoletju so se mnogi kolonialisti iz Evrope naselili v Severno Ameriko. V istem stoletju je Velika Britanija porazila Francijo in s tem postala vodilna kolonialna sila v Severni Ameriki. V kolonije se je priselilo mnogo ljudi iz Velike Britanije, ker jih je privlačila odprta družba. Do sredine 18. st. so Britanci ustanovili 13 kolonij, ki so jih obremenjevali z visokimi davki, vse do 4. julija 1776, ko so zaradi spora kolonialistov z Veliko Britanijo podpisali Deklaracijo o neodvisnosti.
-
Francija je bila ena najpomembnejših Evropskih držav 18. stoletja. V državi je prišlo do hude krize, zato je kralj Ludvik XVI. maja 1789 v Versaillesu sklical zasedanje predstavnikov treh stanov. Predlogi so bili različni, zato je bilo zasedanje neuspešno. Nezadovoljstva se je povečalo, zato so ustanovili narodno skupščino. 14. julija istega leta so se v državi začeli nemiri in s tem se je začela francoska revolucija. Zaznamovana je bila z vzponom meščanstva in moderne industrijske družbe.
-
- oktobra 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo, zasedeno ozemlje pa je povezal v upravno enoto v okviru Francoskega cesarstva imenovano Ilirske province, s sedežem v Ljubljani. Ilirske province so bile ustanovljene zaradi strateških razlogov (obramba Italije in s tem Francije), in obvladovanje alpskih prelazov v Nemčijo. Avgusta 1813 je Avstrija napadla Francijo skozi Ilirske province in s tem se je končalo obdobje Ilirskih provinc.
-
V obdobju med 1815 in 1848 je prišel na oblast Ferdinand I., ki zaradi njegovega stanja ni bil sposoben vladati, zato je s cesarstvom upravljala državna konferenca s knezom Metternichom. Metternich se je držal načel Dunajskega kongresa, zavedal pa se je, da so določene spremembe nujne (odprava fevdalizma, sprostitev narodnih gibanj...), zato je uvedel cenzuro (prepoved združevanja, policijski nadzor...). Končal se je leta 1848, ko je izbruhnila marčna doba.
-
Kongres Svete alianse v Ljubljani ali Ljubljanski kongres je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Na njem so se zbrali predstavniki držav članic Svete alianse, zbrali pa so se zaradi revolucijskih nemirov obdobja po Napoleonu. Še danes pa se Kongresu svete alianse imenujejo Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev in gostilna Pri ruskem carju.
-
Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla. Njegov stric Ferdinand je bil nesposoben, zato ga je mama vzgojila kot Ferdinandovega naslednika. Po odstopu Metternicha leta 1848 so pričakovali, da bo prevzel njegovo mesto, a namesto tega je bil poslan v Italijo na fronto. Kmalu je prišel nazaj in se pridružil družini. Cesar je postal leta 1848 z odstopom Ferdinanda. Vladal je 67 let, v tem času pa je močno zaznamoval avstrijsko in evropsko politiko.
-
V času revolucij 1848 so se v srednji in južni Evropi povezale socialne in politične zahteve liberalnega meščanstva povezale z narodnim gibanjem imenovanim pomlad narodov. Zahtevali so enakopravnost ali svojo državo. (Slovenci so zahtevali narodno priznanje z avtonomijo ali nacionalno državo). Zedinjena Slovenija pa je bil program, ki je zahteval: da se razdeljeni narod poveže v Slovenijo s parlamentom in uvedbo slovenskega jezika. -
Po koncu marčne revolucije je bil v Avstrijskem cesarstvu uveden absolutizem, Bachov absolutizem. Poimenovali so ga po notranjem ministru Alexandru Bachu. Preganjali so narodna gibanja in želje po političnih svoboščinah, uvedli so cenzura tiska in govora. Narodno gibanje Slovencev se je vrnilo v okvirje kulturnega delovanja.
-
Druga industrijska revolucija imenovana tudi znanstveno tehnična revolucija je dobila ime po novih tehničnih izumih in izboljšavah. V drugi industrijski revoluciji so bile značilne tehnološke spremembe, načrtno raziskovalno delo ter napredek medicine in naravoslovnih znanosti, razmah gradnje železnic in parnikov, novi viri energije (elektrika, nafta), hitrejše potovanje in povezovanje sveta in nova organizacija proizvodnje (tekoči trak).
-
Italijani so bili razdeljeni v več držav, zato so v revoluciji leta 1848 zahtevali skupno državo, a ni jim uspelo. Kasneje je pobudo za združitev Italije prevzelo Sardinsko kraljestvo. S francosko podporo v vojni proti Avstrijskemu cesarstvu so pridobili Lombardijo in kasneje tudi Benečijo. Giuseppe Garibaldi je leta 1860 vodil pohod za osvoboditev in združitev Italijanov. Naslednje leto je nastala Kraljevina Italija z voditeljem Viktorjem Emanuelom II. sardinskim kraljem. -
Ameriška državljanska vojna imenovana tudi secesijska vojna je bila vojna med severom in jugom. Leta 1860 so v ZDA izvolili Abrahama Lincona za svojega predsednika, ta pa je obljubil odpravo suženjstva, južne države pa so temu nasprotovale ter izstopile iz zveze ter ustanovile Konfederacijo. Ta spor pa je prerasel v državljansko vojno, ki pa je trajala 4 leta.
-
Avstro-Ogrska je bila država, ki je bila ustanovljena leta 1867, kot posledica dualizma, združenja dveh monarhij. Država se je preoblikovala v 2 samostojni enoti, Avstrijo in Ogrsko. Franc Jožef I. je imel naziv avstrijski cesar in ogrski kralj. Obe enoti sta imeli enotna vladarja, finance, zunanjo politiko in vojaške zadeve. Družba in politika pa se je v vsaki državi razvijala drugače. Avstro-Ogrska je poslabšala položaj slovanskih narodov, saj so od takrat naprej doživljali dvojno pritisk. -
Nemške dežele so bile slabo povezane v Nemško zvezo, zato so se prizadevali združiti se. Oblikovali so 2 programa. Velikonemškega (združitev Nemcev pod vodstvom Avstrije) in malonemškega (združitev Nemcev brez Avstrijskega cesarstva). Kancler Prusije Otto von Bismarck je izpeljal združitev nemških dežel brez Avstrije. Januarja 1871 so razglasili združeno Nemško cesarstvo, njen kralj pa je bil pruski kralj Viljem I. -
Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1974 kot najmlajši sin. Kmalu mu je umrl oče in od takrat naprej je zanj skrbel stric Lovrenc. Rudolf Maister je leta 1894 dokončal častniški študij in bil imenovan za kadeta ter naslovnega vodjo čete. Nato je obiskoval šolo za častnike in jo tudi opravil. Kasneje je postal poveljnik. Bil je pomemben pri boju za mejo na Koroškem in Štajerskem kot dudi za določitev meje z Avstrijo ter Italijo. Leta 1934 ga je zadela kap, zaradi česar je kasneje tudi umrl.
-
- junija 1914 je član Mlade Bosne Gavrilo Princip izvedel atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je obiskal Sarajevo. Atentat je izvedel s smrtonosnim strelom, Avstro-Ogrska pa je to izkoristila za pritisk na Srbijo. Spor se je končal z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji isti dan, kot je bil izveden atentat.
-
Do prve svetovne vojne je prišlo zaradi politično - gospodarskih razlik ter tekmovanjem petih velikih sil: Velike Britanije, Francije, Rusije in Avstro-Ogrske. Vso to napetost pa je še spodbujala propaganda na različnih straneh. Sile so se združile v centralne (Nemško cesarstvo, Avstro-Ogrska in Kraljevina Italija) in antantne sile (Velika Britanija, Francija in Rusija).Vojno je sprožil atentat na Franca Ferdinanda, ta pa je trajala vse do leta 1918.
-
Soška fronta je bila del Italijansko Avstro-Ogrske fronte, ki se je odprla maja 1915 imenovana po reki Soči. Italijani so nameravali predreti proti Ljubljani, Zagrebu in proti Dunaju. Na soški fronti so se Slovenci bojevali na obeh straneh. Zaradi hribovitega terena je bilo bojevanje zelo zahtevno. Najznamenitejša pa je bila 12. soška bitka imenovana tudi čudež pri Kobaridu. Nemške in Avstro-Ogrske enote so Italijane potisnile vse do reke Piave. Tako so fronto umaknili s slovenskega ozemlja.
-
Rusija je leta 1917 med vojno presenetila z revolucijo. Vzroki za začetek revolucije so bili: avtokratska oblast carja, družbena neenakost in poslabšanje razmer zaradi vojne. Po vsesplošni stavki se je vzpostavila republika. Leta 1918 so boljševiki z državnim udarom prevzeli oblast in uvedli revolucionizirane ukrepe. Rusija je postala prva socialistična država. Obljube boljševikov so bile: oblast sovjetom, zemljo kmetom in mir ljudem.
-
Slovenski politiki so avgusta leta 1918 ustanovili Narodni svet, da bi uresničili voljo slovenskega naroda do samodoločbe in neodvisne jugoslovanske države. Predstavniki teh narodov v Avstro-Ogrski (Slovenci, Hrvatje in Srbi) so ustanovili vrhovno politično predstavništvo - Narodni svet SHS v Zagrebu, ki je pripravilo odcepitev od Avstro-Ogrske. Tako se je 29. oktobra 1918 ustanovila samostojna država SHS. Tako smo Slovenci pridobili lastno državo in s tem oblast. -
Po prvi svetovni vojni leta 1918 so ustanovili Kraljevino SHS (Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev). Kraljevino SHS so ustanovili zaradi želje po združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo. 3.10.1929 se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. 10.4.1945 je Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ), 29.11.1945 pa so DFJ spremenili v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ)
-
Pariška mirovna konferenca imenovana tudi versajska konferenca se je začela januarja 1919 v versajski palači. Namen konference je bil sklenitev mirovnih pogodb s poraženimi državami. Glavne odločitve konference so sprejemali veliki trije ( predsednik ZDA, minister Velike Britanije in predsednik Francije), a vsi niso bili enotni. Ideje so zapisali v programu 14-ih točk. Podpisali so mirovno pogodbo z Nemčijo, Avstrijo, z Madžarsko, Bolgarijo in Turčijo.
-
Zlata dvajseta leta so izjemna rast ameriškega gospodarstva. V tem času se je izboljšala življenjska raven (dostopnejši izdelki), rodilo se je potrošništvo (denar so porabljali za plese, predstave..) in začeli so vlagati denar v nepremišljene nakupe na borzi (upanje na hitro obogatitev). V tem času leta 1928 je studio Walt Disney posnel prvi zvočni film z junakom Mikijem Miško, leta 1921 pa je bil izdelan prvi pomivalni stroj.
-
Trianonska pogodba, je bila mirovna pogodba, ki je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami z Madžarsko na eni in Avstro-Ogrsko na drugi strani. Madžarska je izgubila kar dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še njihovo. S tem so izgubili tudi približno 3.3 milijone "madžarskih" prebivalcev. Pogodbo so podpisali 4. junija 1920. -
Leta 1919 naj bi mirovna pogodba v Saint Germainu določila mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS a zaradi Koroške je prišlo do spora. Desetega oktobra 1920 je bil izvršen plebiscit, s katerim so določili mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Zaradi slabše "slovenske" propagande je Kraljevina SHS izgubila precejšen del ozemlja, ker so se prebivalci sami odločali v katero "državo" si želijo spadati. -
Po smrti Lenina je Josif Visarijonovič - Stalin postal generalni sekretar vodstva komunistične partije.Državo, ki je poosebljal je imela popolno oblast nad gospodarstvo, kulturo in javnim ter zasebnim življenjem državljanov. Propaganda je Stalina prikazala kot rešitelja in občudovanega, spoštovanega in oboževanega voditelja. Izvedli so reforme za izboljšanje a s tem kršili človekove pravice (nadzor nad življenjem državljanov, nad kulturo, mediji, preganjanje cerkva in vernikov, gulagi in čistke.
-
Po koncu prve svetovne vojne se je Italija soočila s politično nestabilnostjo. Vzroki za nestabilnost so bili: razočaranje zaradi nepridobitve vsega obljubljenega ozemlja, visoka brezposelnost zaradi politične in gospodarske krize ter zaradi nemirov in stavk. Zaradi tega je rastla priljubljenost Benita Mussolinija in njegovega fašističnega gibanja, ki je obljubljal mnogo stvari. Zaradi nasiljem v "pohodu v Rim" je kralj ponudil vodenje države Mussliniju, ta pa je odpravil demokracijo.
-
- oktobra 1929 je bilo obdobje svetovne recesije imenovane velika gospodarska kriza ali velika depresija. Začela se je z zlomom Newyorške borze 29. oktobra tega leta na črni torek. To je bila najhujša in najobsežnejša kriza v dvajsetem stoletju, posledice pa so čutila vsa večja mesta.
-
Čas nacizma v Nemčiji se je imenoval Tretji ali Velikonemški rajh. Obdobje se je začelo po vzponu Nacionalistične nemške delavne stranke, ki jo je vodil Adolf Hitler. Tretji rajh je med 2. svetovno vojno z fašistično Italijo in cesarsko Japonsko podpisal trojni pakt. Te sile so se nato imenovale sile osi. Nacizem v Nemčiji se je končal s kapitulizacijo maja 1945.
-
Španska revolucija ali Španska državljanska vojna je bila državljanska vojna med dvema političnima stranema: levo, sestavljeno iz Ljudske fronte in desno nacionalistično stranko, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti. Državljanska vojna se je začela leta 17. julija 1936 in je trajala kar tri leta vse do 1. aprila 1939 po padcu komunistične oblasti.
-
Druga svetovna vojna se je začela zaradi agresivne zunanje politike fašističnih držav, oboroževalne tekme, neuspešnosti Društva narodov in politiko popuščanja Hitlerju. Nemčija 1. 9. 1939 pričela z napadom Poljsko. Francija in Velika Britanija sta Nemčiji napovedali vojno. Zaradi sporazuma Hitler - Stalin je v Poljsko vkorakala tudi sovjetska vojska. Kasneje je Nemčija napadla Dansko, Norveško, Benelux, Francijo, Grčijo, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Uspešnost Nemške vojske - blitzkrieg.
-
Napad na Jugoslavijo imenovan tudi aprilska vojna je bil spopad med silami osi z zavezniki na eni strani ter z jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi. Spopad se je zgodil 6. aprila leta 1941, po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Hitlerja je ta upor razjezil in nemudoma je napadel Jugoslavijo. 17. aprila je Jugoslavija podpisala brezpogojno kapitulacijo po pobegu kralja in vladi iz države, saj je bila Hitlerjeva vojska 6 krat močnejša. -
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Jugoslavija je od leta 1945 dalje imela več imen: DFJ - demokratična federativna Jugoslavija, FLRJ - Federativna ljudska republika Jugoslavija, SFRJ - Socialistična federativna republika Jugoslavija in zvezna republika Jugoslavija. Država je razpadla leta 1992 po razglasitvi SFRJ česar pa mednarodna skupnost ni priznala.
-
Organizacija združenih narodov imenovana tudi Združeni narodi (UN - United Nations), je bila ustanovljena oktobra leta 1945 v San Franciscu v ZDA-ju. Ena izmed članic pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija -
Ob vzpostavitvi komunističnih držav v Evropi je voditelje na zahodu prevzel strah pred širjenjem komunizma. Sledila so desetletja napetosti med velesilama, obdobje hladne vojne. Značilne so bile stalne grožnje, ustanavljanja vojaških in gospodarskih zavezništev, tekma v oboroževanju ter propaganda. Končala se je z uvedbami družbenih in gospodarskih sprememb v Sovjetski zvezi, padca Berlinskega zidu in Listine o novi Evropi.
-
Korejska vojna med Severno in Južno Korejo, ki se je začela 25. junija 1950 z napadom s.korejske vojske na J. Korejo. Južna Koreja na napad ni bila pripravljena, zato so se morali umakniti vse do skrajnega juga Korejskega polotoka, kjer je ostala vse do prihoda Američanov. Novembra tega leta so se nevarno približali kitajski meji, ta pa je nepričakovano ustopila v vojno s kar milijonom vojaki. Vojna se je končala 27. julija 1953 s podpisom premirja.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila organizacija mnogih narodov s ciljem poenotenja držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila leta 1951 s Pariško Pogodbo. Prve članice so bile: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. Kasneje se je iz evropske skupnosti za premog in jeklo razvila Evropska Unija. -
Londonski memorandum ali Londonski sporazum je bil mednarodni dogovor med Italijo, Jugoslavijo, Združenim kraljestvom in ZDA-jem v Londonu 5. oktobra leta 1954. Londonski memorandum je določal, da italijanska civilna uprava razširila večino ozemlja cone, iz katere se je umaknila angleško-ameriška vojska in, da se je jugoslovanska civilna uprava razširila po celotnem ozemlju, ki ga je njena vojska zasedala od umika iz Trsta.
-
Gibanje neuvrščenih je bilo gibanje nekoč koloniziranih držav, ime pa je dobilo med hladno vojno, saj se članice niso želele odločiti za ZDA-jev pol ali za pol Sovjetske zveze. Tudi Jugoslavija je bila pomembna pri razvoju gibanja. Gibanje je nastalo po razpadu kolonialnega sistema, v času vzpostavitve suverenih držav med vrhuncem hladne vojne leta 1955. -
Evropska gospodarska skupnost (EGS), je bila ustanovljena 1. januarja 1958 po tem, ko je v veljavo stopila Rimska pogodba podpisana 25. marca 1957. Leta 1992 so z Maastrichtsko pogodbo preimenovali Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) v Evropsko skupnost (ES), s tem pa postavili prvi izmed treh stebrov Evropske unije imenovan steber skupnosti.
-
Kubanska kriza leta 1962, je bila politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA. Pričela se je, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skivaj nameščajo sovjetske jedrske rakete z ZDA v dosegu. Kennedy ameriški predsednik je 22. oktobra 1962 v pomorsko oporišče v Guatanami poslal okrepitve, od sovjetskega voditelja pa zahteval, da prenehajo z nameščanjem raket. Sovjetska zveza je odnehala. Vzpostavili pa so rdeči telefon med Moskvo in Washingtonom. -
Vietnamska vojna je nastala kot posledica politično-vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je Severni Vietnam, v katerem je vladal komunizem želel priključiti kapitalistični Južni Vietnam. Spopadi so se med Severnim ter Južnim Vietnamom z ZDA začeli že v petdesetih letih a postali bolj pogosti v šestdesetih letih 19. stoletja. Leta 1973 so v Parizu podpisali premirje in Američani so se umaknili iz Vietnama, a mir ni trajal dolgo, saj se je po enem letu spet začela vojna a tokrat brez ZDA.
-
- julija 1969 so Neil Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin štiri dni po vzletu in prepotovanih več kot 400 tisoč kilometrih ob 16. uri in 17 minut (brez Collinsa, ki je ostal v matični ladji) pristala na Luni. Armstrong je na luni je izgovoril "To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo.". Na luni sta postavila ameriško zastavo ter opravila meritve. Kmalu sta se odpravila nazaj proti Zemlji. Po štirih dneh so živi prispeli nazaj.
-
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v Pripjatu, Ukrajini. Černobilska nesreča še danes velja za največjo nesrečo jedrskega reaktorja. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe, so se jedrski delci razširili preko bližnjih držav, prišli so tudi do Evrope. Po tem dogodku se je razvoj nuklearnih elektrarn po svetu zaradi strahu pred ponovno nesrečo zelo upočasnil.
Jedrska nesreča -
Z deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije julija 1990 je Demosova vlada prevzela vso oblast nad svojim ozemljem. Po tem dogodku se Zvezni zakoni niso več veljali v Sloveniji, sledili pa so ukrepi kot so določanje vojaškega roka, pristojnost Teritorialne obrambe, izdaja lastnega denarja in plebiscit o osamosvojitvi. -
Prve večstrankarske volitve so bile prve demokratične volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Izvedene so bile aprila leta 1990, ker so državljani volili predsednika in člane predsedstva ter poslance v skupščini. Novonastale stranke so se pred volitvami povezale v skupno predvolilno koalicijo (Demokratično opozicijo Slovenije imenovano Demos). Za predsednika je bil izvoljen Milan Kučan. -
Plebiscit o osamosvojitvi, ki je bil 23. decembra leta 1990, je bilo glasovanje za osamosvojitev Slovenije z zelo visoko udeležitvijo in zelo prepričljivo podporo. Tri dni kasneje so razglasili rezultate, po tem pa so začeli s pripravo na osamosvojitev. Sprejeli so tudi nekatere temeljne državne zakone, največ pozornosti pa so namenili obrambi in nadzoru meja, saj so številni incidenti med JLA in TO kazali, da se JLA ne bo sprijaznila s slovensko osamosvojitvijo. -
Denacionalizacija in privatizacija pomeni prenos lastnine in odgovornostni iz državnega v komercialni sektor. Vsi večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji in v drugih državah bivše Jugoslavije so bili izvedeni po razpadu Jugoslavije in po osamosvojitvi držav.
-
- junija 1991 so na skupščini Slovenije sprejeli temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Dan kasneje, 26. junija 1991 pa je bila slovesna razglasitev samostojnosti v Ljubljani. Naslednji dan pa je sledila vojna.
-
27.junija 1991 dan po razglasitvi samostojnosti Slovenije so slovensko ozemlje napadle JLA (Jugoslovanska ljudska armada) in začela se je vojna za Slovenijo, boj za boj za obrambo Republike Slovenije. Teritorialna obramba (TO) in policija, sta dobili ukaz, da zavarujeta pomembne stavbe in ovirata prodiranje JLA. Blokirali so vojašnice ter s tem preprečili hiter napad JLA-ja. Po dveh dneh so slovenske enote izvedle protinapad na JLA. 3. julija sta Slovenija in SFRJ podpisali brionsko deklaracijo.
-
- decembra 1991, je slovenski parlament sprejel slovensko ustavo. Sestavljena je bila iz 176 členov: Slovenija je bila opredeljena kot demokratična država, oblast se deli na zakonodajo, izvršilno ter sodno oblast, slovenski državljani ob dopolnitvi 18 let postanejo polnoletni in imajo vse pravice..., pravici do volitev rečemo volilna pravica, volitve pa so tajne.
-
S sporazumom leta 1992 v Maastrichtu se je Evropska gospodarska skupnost preoblikovala v Evropsko unijo, nadnacionalno organizacijo s skupnimi cilji. S tem so vzpostavili tudi gospodarsko in denarno unijo, uvedeno državljanstvo EU in ustanovljen sklad za pomoč pri regionalnem razvoju. Vzpostavili so tudi Evropski parlament. -
- marca 2003 je Republika Slovenija postala država članica NATO pakta, ko je v Washingtonu podpisala listino o pristopu k Severnoatlantski pogodbi. Pred tem so v Sloveniji naredili referendum o učlanitvi v zvezo nato. Kar 60,43 odstotka volilcev je glasovalo za pristop k NATO paktu.
-
Junija 1991 Slovenija postane neodvisna in samostojna država s ciljem postati polnopravna članica Evropske unije. V naslednjih letih se dogajajo postopki, prvega maja 2004 pripeljejo do tega, da Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije. Na ta dan je v Evropsko unijo vstopilo kar 10 držav. S tem se za Slovence odprejo številne nove možnosti povezovanja obmejnih regij, krajev ter ljudi. Slovenščina postane tudi uradni jezik Evropske unije, Slovenija pa dobi svoje predstavnike v EU. -
S prvim januarjem leta 2007 je v veljavo v Sloveniji namesto slovenskega tolarja stopil euro. Evroobmočje pa je območje v Evropski Uniji, ki namesto nacionalnih valut uporablja skupno valuto evro (monetarna unija), za njo pa je odgovorna Evropska centralna banka. Z vstopom v Evroobmočje se je močno okrepilo tudi trgovanje med Slovenijo in ostalimi državami Evroobmočja.
-
Leta 2008 je nastopila gospodarska kriza, ki je zajela ves svet. Vzroki za nastanek te krize so bili: nastanek in pok nepremičninskega balona v ZDA, prekomerna potrošnja v ZDA, premajhna regulacija finančnega sektorja in človeški pohlep. V Sloveniji se je kriza pokazala septembra 2008, najprej pa je prizadela avtomobilsko industrijo nato še v zmanjšanju naročil pri podjetnikih. Kriza se je končala leta 2013 zaradi stabilizacije gospodarstva.
-
Decembra leta 2019 je na Kitajskem izbruhnila pandemija covida 19. Pri nas se je prvi primer pojavil 4. marca 2020, epidemija pa je bila razglašena 12. marca, ki je začela z zajezitvijo epidemije in zaprtjem države. Podobno se je dogajalo tudi v tujini, kjer so zapirali države in imeli celo več okuženih kot pri nas, prestrašeno ljudstvo pa je v paniki ropalo in izpraznjevalo trgovine. Covid 19 je prisoten še danes. Kako je covid spremenil svet
