-
Risorgimento je bilo politično in družbeno gibanje, ki se je odvijalo v Italiji v 19 stol. in je povzročilo za tamkajšnje dežele ogromne in pomembne spremembe, ki so vodile v nastanek Kraljevine Italije in novo obdobje za Italijo, ki se pozna še danes.
-
V 19. stol. se je razvila tajna organizacija karbonarjev, ki je leta 1820 vodila upor v Neaplju, kjer so od kralja Dveh Sicilij zahtevali uvedbo ustave. Kasneje to vodi v druge upore v kraljestvu in korenite spremembe. -
Posledica upora vstajnikov, ki so zahtevali ponovno zahtevali uvedbo ustave pod vodstvom tajne organizacije karbonarjev. Ni pa jim uspelo doseči uvedbe ustave, saj je ta in prejšnji upor zajezila Sveta aliansa. -
Zaradi vstaj v Italiji so se te pogosto pojavljale tudi drugje, to pa je vodilo do vstaj drugje po Evropi. Leta 1825 se je v Rusiji začela dekabristična vstaja, kjer so sodelovali mladi ruski oficirji, ki so bili predvsem nezadovoljni z avtokratsko vladavino ruskega carja. -
Glavni sklep te konference je bil dogovor o vzpostavitvi belgijske samostojnosti in nevtralnosti. To dokazuje uspeh belgijskih narodnih gibanj, ki so se odvijala vzporedno z vsemi drugimi v Evropi. -
Po julijski vstaji 1830 se ponovno prične širjenje liberalnih idej. Te so bile delno zaustavljene v represijami, a so se stopnjevale do leta 1848 ko so dosegle vrhunec.
-
Posledice ukrepov francoskega kralja Karla X so vodile v novo revolucijo oziroma julijsko vstajo. Ta je povzročila izgon kralja, ukinitev cenzure in širitev volilne pravice. Julijska vstaja je posledica liberalnih gibanj, ki so dosegle vrh ob sprejetju novih bolj poostreni ukrepov kot so poostritev cenzure, razpustitev parlamenta, itd. -
iz Francije se revolucija širi vse do Nemške zveze, ki povzroči nastanek revolucionarnih združenj predvsem med študenti. Ti se zavzemajo za vsenemško združitev. V večini tamkajšnjih držav pride do uvedbe liberalnejših ustav, uzakonitve svobode tiska in razpisa volitev v deželnih zborih. -
Začetek revolucionarnega leta v Palermu na Siciliji. Širjenje povzroči, da se epicenter revolucije preseli v Francijo. V drugih državah je revolucija s širjenjem pridobila ogromno podpornikov. Izjema je Anglija, ter zaostali Rusija in Osmansko cesarstvo. -
24 februar 1848 v Franciji razglasijo republiko ter vzpostavijo začasno vlado. Ta poskuša vsaj delno zagotoviti zahteve revolucionarjev. Kralj je seveda prisiljen v odstop. -
- junija 1848 se v Pragi pod vodstvom Palackýja odvije slovanski kongres. Ta zahteva izvzem slovanskih ozemelj, tudi takrat slovenskega. Na žalost je te težnje z vojsko zaustavila dunajska vlada.
-
Sklicana leta 1848 2. julija z dvema nalogama: izvedba dokončne odprave fevdalizma ter vpeljava ustave, ki bi zagotovila posamezne potrebe vseh različnih narodov v cesarstvu. -
revolucija prisili odstop Ferdinanda 1, ki pa ga nasledi njegov nečak Franc Jožef, ki je bil 2. decembra 1848 v Olomucu razglašen za cesarja. -
Ključna pridobitev na področju Avstrijskega cesarstva, sprejeta 7. decembra 1848. Ta je vsaj navidezno nekako umirila takratna gibanja. -
- in 12. december potekajo predsedniške volitve na katerih je izvoljen Charles Louis Napoleon Bonaparte 3. Na žalost takoj ugotovijo da ni privrženec revolucije in razglasi 1852 novo ustavo.
-
- marca 1849 Franc Jožef razglasi ustavo, ki je bila že tajno pripravljena, a je bil razpuščen parlament. Od tu naprej je s pomočjo Rusije strl vsa revolucionarna središča.
-
Z Olomoško pogodbo Avstrijsko cesarstvo prisili Prusijo, da ta obnovi Nemško zvezo, kar pa zavre proces združevanja nemških narodov. Avstrijsko cesarstvo je postajalo vedno bolj izpodrinjeno iz nemškega vprašanja, zaradi izgube Lombardije ter težav z Madžari. -
Sardinsko kraljestvo prevzame vlogo pri združitvi Italije. Veliko modernizacijo in hiter razvoj doživi s Camillom Bensom di Cavourjem, novim ministrskim predsednikom. -
Julija 1859 v Villafranci pogodba, ki zagotavlja umik Avstrijcev iz Lombardije, ta pa je prepuščena Sardinskem kraljestvu, to pa omogoči celo vrnitev starih vladarskih družin. -
Giuseppe Garibaldi v dogovoru z Cavourjem s prostovoljci maja leta 1860 zasede Sicilijo in tam sestavi začasno vlado ter razglasi splošno vojaško obveznost. -
- oktobra 1860 Franc Jožef izda cesarjev manifest in diplomo o notranji ureditvi državnopravnih odnosov monarhije. To dokončno odpravi neoabsolutizem.
-
Februarski patent ali ustavo izda Franc Jožef leta 1861, ko se zave, da cesarjevega manifesta ne bo mogel uresničiti. Ta je monarhijo ponovno centralizirala. Uvedla omejeno volilno pravico z davčnim cenzusom. -
Februarja 1861 se je v takratnem glavnem mestu Torinu sestal novi italijanski parlament, ki marca razglasi Kraljevino Italijo. Nova država postane ustavna monarhija, prvi ministrski predsednik Camillo Benso di Cavour, prvi kralj pa Emanuel 2. -
1862 v Prusiji izvolijo Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika. Ta začne močno modernizacijo in z realpolitiko korenito preoblikuje Prusijo. Realpolitika ne strmi k nobeni smeri niti liberalizmu, niti socializmu, ampak sloni na moči in pragmatičnosti, kar Prusiji zagotovi prevlado. -
Prusija in Avstrijsko cesarstvo brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze leta 1864 napadeta Dansko, tako pridobita Schleswig in Holstein. Vzpostavita skupno upravljanje obeh pridobljenih pokrajin. -
Italija zaradi udeležbe v avstrijsko pruski vojni dobi Benečijo, tako da jim ostane le še Rim. -
7-letna vojna se je odvijala na dveh frontah, Prusija in Kraljevina Italija proti Avstrijskem cesarstvu. Razpade Nemška zveza, Italija dobi Benečijo, Avstrijsko cesarstvo je izločeno iz nemškega vprašanja, oblikuje se Severnonemška zveza. -
- junija sta kronana Franc Jožef in njegova sestrična/soproga Sisi/Elizabeta. Postaneta kraljevi madžarski par.
-
Po priključitvi Benečije pride do francosko pruske vojne 1870, ko se francoske čete, ki so varovale papeža umaknejo iz Rima, kar Italijani izkoristijo za razglasitev prestolnice. -
Politično gibanje v Italiji, ki pomeni zahtevo po ozemljih s pretežno Italijanskimi prebivalci. -
Bismarck pripravi Napoleona 3 da julija 1870 napove vojno Prusiji. Prusija po zmagah začne oblegati Pariz vse do predaje, ko ujamejo Napoleona 3. Ustanovljeno Nemško cesarstvo, francija izgubi Loreno in Alzacijo, Francija oblikuje republiko. -
Po zmagi nad Francijo v Versailesu razglasijo Nemško cesarstvo. Prvi cesar postane Vilijem 1, prvi ministrski predsednik pa Otto von Bismarck. Organizirano je bilo kot zvezna federativna država. -
v Parizu leta 1889 nastane Socialistična internacionala, nastala iz temeljev Prve internacionale avtorja Karla Marxa. Ta ideologija in internacionala pomembno vpliva na razvoj socializma in komunizma. -
Zelo pomembna okrožnica, ki jo objavi papež Leon 13. Tam se Rimskokatoliška cerkev prvič odzove na vpliv industrializacije. Kritizira takratne socialistične ideje, a hkrati zagovarjala državno socialno politiko. -
Leta 1929 cerkev in Italija skleneta formalni dogovor ali Lateranski sporazum.