-
Prva omemba Ljubeljskega trga (Forum in Lubelino), ki je stal ob povezovalni poti med Virunum na Gosposvetskem polju in Emono. Pot je vodila čez prelaz Ljubelj (na sliki).
-
Naselje zasuje plaz in del prebivalcev se preseli v dolino, kjer leži današnje mesto Tržič. Ustanovijo naselje Neumarktl in sicer ob vznožju grajskega hriba, na katerem je stal dvor, pozneje grad Neuhaus (na sliki).
-
Hud potres je sprožil plaz s Košute in zasul tedanji Ljubeljski trg. Dogodek opisuje ljudska pripovedka o nastanku Tržiča (legenda o zmaju).
-
Cesar Friderik tretji na prošnjo tedanjih lastnikov Tržiča povzdigne vas v trg. S tem so se v mestu tedensko in letno vrstili številni sejmi. Eden pomembnejših je bil na Angeljsko nedeljo - prvo nedeljo v septembru, na ta dan imamo še danes Šuštarsko nedeljo.
-
Začetek izkopavanja živosrebrove rude v Šentanskem rudniku. Dejavnost se je končala leta 1902, ker je bilo delovanje ekonomsko neupravičeno. Jamski sistem je dolg pet kilometrov.
-
V čast Karla šestega, očeta Marije Terezije, ki je potoval čez Ljubelj, tam postavijo dve piramidi.
-
Najhujša nesreča, ki je prizadela številne kovačije, fužine, obrtne delavnice in meščanske hiše. Terjala je 75 smrtnih žrtev. Od takrat je v veljavi poseben predpis, ki je določal kamnito osnovo hiš ter obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala evropska posebnost (na sliki Kurnikova hiša).
-
To leto je v Tržiču Jakob Aljaž z zborom prvič izvedel pesem Sveta noč, blažena noč v slovenskem jeziku. To je bilo v Cerkvi Sv. Andreja (na sliki).
-
Med letoma 1901 in 1904 mesto dobi javno razsvetljavo in elektriko ter vodovod. Pred to dobo so rokodelci uporabljali znamenito šuštarsko luč, ki deluje kot nekakšen reflektor - luč na gavge (na sliki).
-
Tega leta so speljali železniško progo Tržič-Kranj po dolini Tržiške Bistrice. Lokalna linija je bila namenjena zlasti za prevoz tovora za industrijo. Zadnji vlak iz Tržiča je odpeljal leta 1966.
-
Jugoslovanski kralj Aleksander prvi ob prazniku združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev Tržič razglasi za mesto. S tem je bilo priznano, da mesto odslej igra vidno vlogo v državnem, gospodarskem in kulturnem življenju.
-
Tega leta so uradno odprli Ljubeljski predor, ki je najbližja povezava med Ljubljansko in Celovško kotlino. Je najbolj strm cestni prelaz na celotnem območju Alp.
-
Zaprtje najbolj znane tržiške tovarne obutve Peko.
