-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetistva. Obsega 98% vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvi civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Okoli leta 3500 pr. n. št. so se pojavile prve zgodnje civilizacije, kot so sumerska, egipčanska in indijska civilizacija.
Nastanek civilizacij je bil posledica pomembnih sprememb v človeški družbi, kot so kmetijstvo, urbano naseljevanje, povečanje prebivalstva in trgovina.
S tem se je začela nova faza človeške zgodovine, v kateri so se razvijale kompleksne družbene, politične in gospodarske strukture. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
V tem obdobju so v Grčiji obstajale dve glavni civilizaciji: Minojska na otoku Kreta in Mikenska na Peloponezu.
Minojska civilizacija je bila znana po svoji umetnosti, arhitekturi in trgovini, medtem ko je bila Mikenska civilizacija bolj vojaška in je imela močno vojsko.
Obe civilizaciji sta pozneje propadli zaradi naravnih nesreč in invazij drugih ljudstev. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška Temna doba je bilo obdobje med koncem mikenske civilizacije in začetkom klasične Grčije.
V tem obdobju je bilo malo pisnih zapisov in ni veliko znanega o politični organizaciji in družbenem življenju v Grčiji.
V tem obdobju so se pojavile tudi prve olimpijske igre. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Nastanek grških polisov se je začel v 8. stoletju pr. n. št. in je trajal do 6. stoletja pr. n. št. Grški polisi so bili majhne samostojne mestne države, ki so imele lastne politične in gospodarske strukture. Ti polisi so bili pomemben dejavnik v razvoju antične grške civilizacije, saj so spodbujali kulturo in umetnost ter vzpostavljali različne oblike vladavine, kot so oligarhije in demokracije.
O grških polisih -
Period: 775 BCE to 500 BCE
Arhaična grčija
Arhaična Grčija je bilo obdobje, ko so se Grki začeli organizirati v polisih in razvijati grško kulturo.
V tem obdobju so nastale nekatere od najbolj znanih grških literarnih del, kot so Homerjeva Iliada in Odiseja.
Arhaična Grčija je tudi obdobje, ko so se začele grške kolonizacije v Sredozemlju. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Po legendi je bilo Rim ustanovljen leta 753 pr. n. št. na sedmih hribih ob reki Tiberi. Ustanovitelja naj bi bila brata Romul in Rem, ki sta se borila za oblast nad novoustanovljenim mestom. Rim je postal glavno mesto rimske republike in kasneje rimskega cesarstva, ki je trajalo več kot tisoč let.Nastanek Rima -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimsko republiko lahko razdelimo na zgodnjo, srednjo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju so se razvile različne institucije, kot so konsulstvo, senat in ljudska skupščina, ki so tvorile ravnotežje oblasti. V srednjem obdobju so se vzpostavili dolžniški in kmetijski problemi, ki so vodili do državljanskih vojn. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.[1]"Petdesetletje" na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija spopadov med grškimi polisi in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Glavni vzrok za vojne je bil perzijski poskus osvojitve grških mestnih držav v Maleziji in na vzhodni obali Egejskega morja. Grška zmaga v bitki pri Maratonu leta 490 pr. n. št. je bila pomemben dogodek v zgodovini vojn in je postavila temelje za kasnejše grške zmage -
323 BCE
Helenistična grčija
Helenistična Grčija se je začela po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in trajala do leta 146 pr. n. št., ko je Grčija postala rimska provinca. V tem obdobju se je grška kultura razširila po vsej Aleksandrovi imperiji, ki je zajemal obsežna ozemlja v Aziji, Afriki in Evropi. Ta čas je zaznamovala tudi intelektualna, znanstvena in kulturna revolucija, vključno z velikimi filozofi, kot so bili Epikur, Zenon in Aristotel. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Kartagina in Rim sta se spopadla v treh vojnah, znanih kot punske vojne. Vojne so trajale več kot 100 let in končale so se s popolno rimsko zmago ter uničenjem Kartagine. Rim je postal vladar Sredozemlja in se razvil v eno največjih in najvplivnejših imperijev v zgodovini. -
146 BCE
Rimska grčija
Rimsko Grčijo se nanaša na obdobje, ko je Grčija postala del Rimsko cesarstvo po osvojitvi leta 146 pr. n. št. Rimljani so sprejeli veliko grške kulture in filozofije. V tem obdobju so se številni pomembni dogodki zgodili v Grčiji, kot so upori proti Rimljanom, ki so vodili do vojn in vojaških zasedb, ki so zaznamovali grško zgodovino. Kljub temu so se mnogi vidiki grške kulture ohranili v Rimskem cesarstvu, vključno s filozofijo, literaturo in umetnostjo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski državnik in vojskovodja, rojen leta 100 pr. n. št. Njegov vzpon na oblast se je začel z vojaškimi uspehi in političnimi zavezništvi, ki so mu omogočili, da je postal guverner Galije. V času svojega vladanja je Cezar uvedel številne reforme, ki so bile usmerjene v modernizacijo Rima in izboljšanje življenja navadnih ljudi. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
Gaj Oktavijan Avgust (63 pr. n. št. - 14 n. št.) je bil rimski politik in vojskovodja ter prvi rimski cesar. Po smrti svojega posvojitelja in strica Julija Cezarja se je Oktavijan boril za moč v državi in zmagal v končni bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. Nato se je razglasil za cesarja in prevzel nadzor nad Rimskim cesarstvom, s čimer se je začela doba Rimskega cesarstva in 200-letna vladavina Julijcev. Avgust je bil znan po svojih reformah in gradnji infrastrukture. -
1 CE
Začetek krščanstva
Začetek krščanstva se veže na Jezusa Kristusa, ki je bil rojen okoli leta 4 pr. n. št. v Betlehemu. Po njegovem javnem delovanju in smrti na križu, so se njegovi učenci razširili po svetu, širili krščansko vero in ustanavljali skupnosti kristjanov. Prve kristjane so preganjali in kaznovali, a se je kljub temu vera hitro širila, zlasti po zaslugi apostola Pavla, ki je misijonaril v Grčiji, Turčiji in Italiji.Začetek krščanstva -
Period: 27 to 476 BCE
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 27 pr. n. št. z vzponom Oktavijana (pozneje znanega kot cesar Avgust) na oblast. Obsegalo je velik del Evrope, severne Afrike in zahodne Azije. Cesarstvo se je nadaljevalo več kot pet stoletij, s koncem zahodnega cesarstva leta 476 n. št., medtem ko je vzhodno cesarstvo, znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo, preživelo do leta 1453. -
Period: 323 to 356
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil kralj Makedonije, ki je vladal v 4. stoletju pr. n. št. Njegova vojaška kampanja se je raztezala od Grčije do Indije, kjer je osvojil obsežno ozemlje. Bil je znan po svojem vojaškem geniju, izobraževanju pri Aristotelu in širjenju grške kulture po osvojenih ozemljih. -
324
Rimski imperij se razdeli na vzhodni in zahodni del
Leta 395 je bil Rimski imperij razdeljen na Vzhodni in Zahodni del, kar je označilo konec obdobja enotnega Rimskega imperija. Vzhodni del se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, s prestolnico v Konstantinoplu, medtem ko je bil Zahodni del pod vodstvom Rimskega cesarja z Rimom kot glavnim mestom. Razlog za razcep je bil predvsem politična, gospodarska in kulturna razlika med obema deloma ter neuspešni poskusi obnovitve enotnosti imperija. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo leta 330 po razdelitvi rimskega cesarstva na vzhodno in zahodno polovico. Središče cesarstva je bil Konstantinopel, ki je bil eno najpomembnejših mest v srednjem veku. Cesarstvo je obstajalo več kot tisoč let, vse do osmanskega erazma, ki ga je leta 1453 zavzela Osmanska turška država. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Leta 313 je bil sprejet edikt milanskega cesarja Konstantina, ki je krščanstvo uradno priznal in zagotovil svobodo veroizpovedi v Rimskem cesarstvu. Po letu 380, ko je cesar Teodozij I. razglasil krščanstvo za edino državno vero, so bili vsi drugi verski obredi prepovedani in krščanstvo je postalo prevladujoča religija v Rimskem cesarstvu. Cerkev je postala močna politična in družbena sila, vplivala na umetnost, filozofijo in kulturo, in imela velik vpliv na življenje ljudi v cesarstvu. -
476
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil postopen proces, ki je trajal več stoletij. V 5. stoletju so se zgodili številni napadi barbarskih plemen na rimske ozemlje, ki so vodili do oslabitve vojaške in gospodarske moči imperija. Znotrajne politične nestabilnosti in problemi s financiranjem so še dodatno oslabili Rimsko cesarstvo, ki je nazadnje leta 476 po Kristusu uradno propadel, ko je zahodni cesar Romulus Augustus odstopil oblast germanskemu poveljniku Odoakru. -
Period: 476 to 1429
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države, prebivalstvo se je preživljalo s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi . Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Cesar Justinijan I. je vladal Vzhodnemu rimskemu cesarstvu med letoma 527 in 565. Bil je znan po svojih reformah pravnega sistema, zbirki zakonov imenovanih Corpus Juris Civilis, in po svojih vojaških podvigih, med drugim po ponovni združitvi dela zahodnega cesarstva. Njegovo obdobje vladavine je bilo zaznamovano s številnimi vojnami in konflikti, med drugim s poskusi, da bi ponovno osvojil izgubljene ozemlje na zahodu in v severni Afriki, ter s konflikti z nekaterimi cerkvenimi dostojanstveniki -
622
Začetek islama
Začetek islama se datira v 7. stoletje, ko je prerok Mohamed začel oznanjati islam kot monoteistično vero. Islamska vera se je razširila po Arabiji in kmalu tudi izven nje, z združevanjem plemen pa je nastalo prvo muslimansko cesarstvo pod vodstvom prvih kalifov. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantansko kraljestvo je bilo zgodovinsko obdobje na ozemlju današnje Slovenije v 7. in 8. stoletju, ki se je razvilo iz panonskih plemenskih združb. Imelo je svojo dinastijo, ki je bila v sorodu s franaško dinastijo in ki je bila povezana z Bavarsko. V 8. stoletju je bilo Karantansko kraljestvo priključeno franaškemu cesarstvu. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je bila obdobje večstoletnega osvajanja in ponovnega zavzemanja španskega ozemlja s strani krščanskih sil po padcu vizigotskega kraljestva in islamske invazije v 8. stoletju. Vojne so se začele v 8. stoletju in trajale vse do 15. stoletja, ko so bila osvojena vsa ozemlja pod muslimansko vladavino v Španiji, s čimer se je končalo obdobje rekonkviste. S tem je bila tudi dokončno vzpostavljena katoliška monarhija v Španiji. -
800
Kroniranje Karla Velikega za rimskega cesarja
Karl Veliki je bil kronan za rimsko cesarja leta 800 v Rimu s strani papeža Leona III. Ta dogodek je simboliziral ponovno združitev Zahodne in Vzhodne Rimske cesarstva. Kronanje je bilo tudi pomembno za nadaljnji razvoj Srednje Evrope, saj je Karl postal začetnik tako imenovane Karolinške renesanse in močnega frankovskega cesarstva. -
1054
Velika shizma
Velika shizma je bil spor med krščanskimi Cerkvami Vzhoda in Zahoda, ki se je začel leta 1054. Glavni sporni točki sta bili uporaba kruha in vina pri obhajilu ter priznanje papeževega primata. Zaradi tega spora so se krščanske Cerkve razdelile na pravoslavno in katoliško. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile niz oboroženih spopadov med krščanskimi in muslimanskimi silami, ki so se odvijali v 11. in 13. stoletju. Voditelji krščanske cerkve so pozivali kristjane k osvoboditvi Svete dežele in zaščiti krščanskih svetišč. Vojne so prinesle številne spremembe v Evropi in Bližnjem vzhodu, vključno z vzpostavitvijo križarskih držav v Palestini in Siriji ter krepitvijo moči papeštva. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
humanizma in renesanse v Evropi med 14. in 17. stoletjem, ki sta spodbujala poudarjanje vrednosti posameznika, kulture in znanosti. Humanisti so se ukvarjali z obujanjem klasične grško-rimske kulture, prevajanjem in širjenjem znanja, kar je pripomoglo k razvoju humanistične izobrazbe, medtem ko se je renesančna umetnost zaznamovala s ponovnim odkrivanjem klasičnih stilov in tehnik ter razvojem novih umetniških izrazov, ki so pripomogli k razvoju slikarstva, kiparstva in arhitekture. -
Period: 1322 to 1453
Celjski grofje
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina v 14. in 15. stoletju, ki je obvladovala širša območja današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Vrhunec njihovega vpliva so dosegli pod vladanjem Ulrika II. Celjskega, ki je postal celo kralj Poljske. Poznani so bili tudi po svojih gradbenih dosežkih, kot je grad Celje. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, imenovane tudi Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je v 14. stoletju pustošila po Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen, ki jo je povzročal bakterijski klic Yersinia pestis, je povzročala visoko smrtnost in hude posledice za gospodarstvo ter družbeno življenje na prizadetih območjih. Epidemiološki vzroki za izbruh kuge so še vedno tema raziskav in razprav med zgodovinarji in epidemiologi. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so bili serija vojaških napadov Osmanov na ozemlja vzhodne in srednje Evrope v 15. in 16. stoletju. Osmanom se je uspelo širiti in zavzeti večino Balkana, vključno s Srbijo, Bosno in deli Hrvaške, ter zavzeti Budimpešto. Turški vpliv se je širil tudi na Slovensko ozemlje, kjer so Turki plenili, požigali in ropali mesta ter vasice. Turški vpadi so vplivali na politično in vojaško dogajanje v Evropi ter spodbudili obrambni duh in organizacijo protiturških vojsk. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarskega stroja se pripisuje nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je leta 1440 razvil sistem, ki je omogočal množično tiskanje knjig. Namesto ročnega prepisovanja besedila, se je s pomočjo tiskarskega stroja omogočilo hitrejše in učinkovitejše razmnoževanje knjig. To je imelo velik vpliv na širjenje znanja, saj so bile knjige postale dostopnejše in cenejše, kar je pripomoglo k razvoju izobraževanja in kulturi ter utrdilo položaj pisane besede kot glavnega vira znanja. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Leta 1453 so Osmanljani pod vodstvom Mehmeda II. osvojili Konstantinopel, s čimer so končali več kot tisočletno vladavino Vzhodnega rimskega cesarstva. Turki so s svojo vojaško premočjo uspeli premagati Konstantinopel, ki je bil eden najpomembnejših mest na svetu. Po osvojitvi mesta so Turki pričeli z gradnjo in širitvijo svojega imperija na Balkanu, v Aziji in Afriki. Padec Konstantinopla je pomenil tudi konec srednjega veka in prehod v novo obdobje zgodovine. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili pomemben družbeni in politični pojav v zgodovini številnih držav, vključno z Evropo, Azijo in Ameriko. Ti upori so se pogosto pojavljali kot posledica nepravične delitve bogastva in družbene neenakosti ter pomanjkanja političnih pravic kmetov in drugih revnih slojev. Med najbolj znanimi kmečkimi upori v zgodovini so angleški kmečki upor leta 1381, nemški kmečki upor leta 1525 in ruski kmečki upor leta 1773. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Leta 1492 je Krištof Kolumb, španski pomorščak, izvedel enega najpomembnejših pomorskih podvigov v zgodovini človeštva - odkril je novo celino, Ameriko. Na poti proti zahodu, ki jo je financirala španska kraljica Izabela I., je s svojo floto prečkal Atlantski ocean in po več kot dveh mesecih plovbe pristal na Bahamih, misleč da je prispel do Vzhodne Azije. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje, -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju v Evropi, ki se je zavzemalo za reformo katoliške cerkve. S svojim kritičnim pristopom do katoliške hierarhije in prakse je vodila do ločitve krščanske cerkve na katoliško in protestantsko. Protestanti so se zavzemali za reformo cerkve, s poudarkom na osebni veri in duhovnem odrešenju, ter nasprotovali dogmam in obredom, ki so jih videli kot nepotrebnega posredovanja med Bogom in vernikom. Reformacija je imela velik vpliv na evropsko zgodovino. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Abecednik, ki jo je leta 1550 v tiskarni v Nemčiji izdal protestantski duhovnik in pisec Jurij Dalmatin. Abecednik je bil prva knjiga v slovenskem jeziku,ki je bila natisnjena z gotico. V njej so bile poleg abecede tudi molitve in verzi ter pravila za branje in pisanje.Leta 1555 je Dalmatin izdal še drugo knjigo v slovenskem jeziku,to je Katekizem, ki je bil prav tako namenjen poučevanju ljudi v veri. Katekizem je bil natisnjen z gotico in vsebuje katekizem. -
1555
Ugsberški verski mir
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo na območju Svetega rimskega cesarstva. Dogovor je omogočil protestantskim knezom, da so imeli pravico do svobode veroizpovedi in priznavanja njihovih cerkvenih dejanj. Druga pomembna točka dogovora je bila, da je vsak vladar izbiral vero svoje dežele, kar je pomenilo, da se je cesarstvo uradno priznalo kot mešana vera. -
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 s strani protestantskega duhovnika Primoža Trubarja, ki je s tem pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika. Leta 1584 je sledil prevod Svetega pisma v slovenščino, ki je bil delo več avtorjev in je bil tudi pomemben za razvoj slovenskega jezika in pisanja v njem. Ti dve publikaciji sta bili pomembni tudi z vidika širjenja krščanske vere med Slovenci, saj sta omogočili lažji dostop do religioznih besedil v materinščini. -
Period: to
Ludvig XIV. In absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715, ki je bil znan po svojem absolutističnem vladanju. Absolutizem je politični sistem, v katerem je kralj ali monarh imel absolutno oblast nad državo in njenimi prebivalci, brez vmešavanja drugih političnih sil. Ludvik je okrepil svoj položaj z uvedbo različnih reform in praks, kot so ustanovitev centraliziranega vladnega aparata, uveljavitev verske enotnosti z zatiranjem hugenotov in utrditev kraljeve oblasti. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je znana po svojih reformah, ki so vključevale modernizacijo države, izboljšanje izobraževanja, zdravstva in socialne skrbi ter krepitev centralne oblasti. Uvedla je tudi novo davčno politiko in reformirala vojsko ter pravosodni sistem. Njeno vladanje je pustilo trajen vpliv na Avstrijo in Evropo. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija je bila obdobje sprememb v proizvodnji, ki se je začelo v 18. stoletju v Angliji. Revolucija je prinesla nov način proizvodnje, ki je temeljil na strojih in uporabi pare kot vira energije. Razvili so se tudi novi načini organizacije dela, kot so tovarne, trakovi in delitev dela. Posledice so bile prelomne, saj so omogočile hitrejšo in cenejšo proizvodnjo, kar je pripomoglo k razvoju industrije in gospodarstva ter pospešilo urbanizacijo in družbene spremembe. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški general in politik, ki se je povzpel na oblast po koncu francoske revolucije. Postal je prvi konzul Francije leta 1799, nato pa se je leta 1804 razglasil za cesarja Francije. Napoleon je bil znan po svojih vojaških podvigih in osvojitvah, med drugim je razširil francosko ozemlje in ustanovil francoski imperij. Vendar je bil tudi kontroverzen lik zaradi svojih avtoritarnih metod in številnih vojn, ki so prizadele Evropo. -
Nastanek ZDA
Nastanek ZDA se je začel s poselitvijo prvih evropskih kolonistov v 17. stoletju, ki so prihajali predvsem iz Anglije, Španije, Francije in Nizozemske. Kolonije so se razvile in rasle pod različnimi vladami in gospodarskimi sistemi, vse do tega, ko so se leta 1776 enajst kolonij odcepilo od britanske krone in razglasilo neodvisnost. Po vojni za neodvisnost se je nova država razvijala, zahvaljujoč ustavi, ki je bila sprejeta leta 1787, in širitvi ozemlja, predvsem na zahodu. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija, ki se je odvijala med letoma 1789 in 1799, je bilo gibanje, ki se je zavzemalo za odpravo absolutne monarhije in uvedbo republikanske ureditve ter družbene enakosti. Spremembe so prinesle tudi uvedbo človekovih pravic in svoboščin, odpravo feudalnih privilegijev in uvedbo civilne zakonodaje. Revolucija je pripomogla k razvoju moderne demokracije in vplivala na dogajanje v Evropi ter drugih delih sveta. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ustanovljena leta 1809, ki je zajemala območje današnje Slovenije, Hrvaške in dela Italije in Avstrije. Ustanovljene so bile z namenom, da bi okrepile francosko prisotnost na Balkanu in pospešile modernizacijo in enotnost na tem območju. Ilirske province so bile pomemben mejnik v razvoju slovenskega naroda, saj so s seboj prinesle modernizacijo in uvajanje francoskih zakonov ter jezika. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je bil politični sistem v Evropi med letoma 1815 in 1848, ki je temeljil na ohranitvi monarhične oblasti in zatiranju vsakršne liberalne in nacionalne miselnosti. Metternich, avstrijski kancler, je zasledoval idejo o svetovnem redu in zavezanosti dinastijam, ki je preprečevala vsakršno oblikovanje nacionalnih držav in ohranjala absolutistično oblast. Sistem je bil zelo represiven in je zatiral vsako obliko demokracije in svobode govora. -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Kongres Svete Alianse je bil mednarodni sestanek predstavnikov evropskih držav, ki so ga organizirali po koncu Napoleonskih vojn leta 1815 v Ljubljani. Namen sestanka je bil uskladiti politične in družbene razmere v Evropi ter preprečiti morebitne prihodnje revolucije. Na kongresu so se udeleženci dogovorili za priznanje obstoja neodvisne Belgije in Švice ter se zavzeli za obnovo monarhije in verskega reda. Sestanek je bil pomemben za nadaljnji razvoj politične in družbene ureditve Evrope. -
Period: to
Franc Jožef I.
Fran Jož I. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. Njegovo dolgo vladavino je zaznamovalo število zgodovinskih dogodkov, vključno s krvavim letom 1848, avstro-ogrskega imperija v času 1. svetovne vojne ter njegovega dediščine, ki je vplivala na prihodnost Evrope in sveta. Bil je znan po svoji konservativni politiki ter trdnosti pri obrambi in ohranjanju svojega cesarstva.cef -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov je bilo zgodovinsko obdobje med letoma 1848 in 1849, ko so se v večini evropskih držav pojavili revolucionarni izbruhi in narodna gibanja za politično svobodo ter samostojnost. V Sloveniji se je gibanje za samostojnost in nacionalno združitev pojavilo v 19. stoletju, vendar so se reformne ideje in boj za narodno prebujenje stopnjevali v drugi polovici 19. stoletja. V okviru tega procesa so se pojavili različni programi za uresničitev slovenskega narodnega programa. -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem se nanaša na uporabo glasbenih instrumentov, ki so bili običajni v času Johanna Sebastiana Bacha, pri izvajanju njegovih del. Ta pristop vključuje uporabo baročnih glasbil in tehnike izvajanja ter se osredotoča na zvestobo izvirnemu zvoku in interpretaciji Bachove glasbe. To je pristop, ki ga pogosto uporabljajo izvajalci, ki si prizadevajo ohraniti zgodovinsko natančnost pri izvajanju Bachove glasbe. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je prinesla večje in hitrejše spremembe v industrijski proizvodnji. Glavni razlogi za to revolucijo so bili izumi in napredki na področju tehnologije, kot so napredni stroji, kemikalije in elektrika. Te spremembe so vodile do večje proizvodnje, hitrejšega transporta, boljše komunikacije in večje učinkovitosti v proizvodnji, kar je povzročilo tudi velike družbene in ekonomske spremembe. -
Nastanek kraljevine Italije
Kraljevina Italija je nastala leta 1861, ko so se različne italijanske države združile v eno politično entiteto. Glavno vlogo pri združevanju Italije je imel Giuseppe Garibaldi, ki je vodil vojaške kampanje za združitev in osvoboditev italijanskih ozemelj. Kraljevina Italija je bila pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. in je vključevala večino italijanskega polotoka, vključno z Rimom, ki je postal glavno mesto nove držav -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med letoma 1861 in 1865 v Združenih državah Amerike. Bila je vojna med Združenimi državami Amerike (Unija) in Konfederacijo Južnih držav, ki so se odcepili zaradi različnih prepričanj o suženjstvu, državni suverenosti in drugih vprašanjih. Konfederacija je bila poražena, kar je pripeljalo do ukinitve suženjstva in krepitve moči zvezne vlade v ZDA. Vojna je imela dolgotrajne posledice za družbo in politiko ZDA. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867, ko je bil podpisan avstro-ogrski izglede, ki je združil Avstrijsko cesarstvo in Kraljevino Ogrsko v eno politično entiteto. Avstro-Ogrska je bila zapletena večnacionalna država, ki je vključevala številne etnične skupine in je bila organizirana kot dvojna monarhija s skupno zunanjo politiko in obrambo. Vodilna vloga v državi je bila v rokah avstrijskega cesarja, medtem ko je imela Ogrska notranjo avtonomijo in lastno vlado. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871, ko je bil v Versaillesu okronan prvorojeni sin pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja. To je bilo posledica zmagovitega konca prusko-francoske vojne in združitve številnih nemških držav v eno politično entiteto. Nemško cesarstvo je bilo organizirano kot federacija, ki je vključevala 25 držav, in je bilo vodeno z močno centralizirano oblastjo pod cesarjem. Država je imela hitro rastočo industrijo in je postala vplivna sila v Evropi. -
Period: to
Moderna doba
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpon demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.