-
4500 pr kr prazgodovinske kulture, imajo stalno naselitev in se ukvrajajo s kmetijstvom. viri so arheološke najdbe; keramika, pečati. uporabljali so baker, mojstri umetnih obrti. v 4 tis pr kr se egipt združi v enotno državo. živeli so v skupnostih imenovanih oaze.
-
to so Kiš, Nipur, Uruk, Ur... Ukvarjali so se s kmetijstvom in sicer z namakalnim poljedelstvom, živinorejo (ovce, govedo)
Najvišji sloj je predstavljal vrhovni svečenik, ki je živel v templju in je bil lastnik vse zemlje, drugi sloj je bilo plemstvo. izpolnjevali so kraljeve ukaze in pobirali davke. Najnižji sloj pa so bili meščani, ki so se ukvarjali z trgovino, obrtjo. Hiše so bile zgrajene iz opek, sušenih na soncu. bile so dvonadstropne, ravne strehe Središče je predstavljal Zigurat. -
vzrok: za lažje upravljanje, delovanje državne uprave, preveč podatkov, kultura... Najprej so uporabljali slikovno piktografsko, po tem pa zlogovno klinopisno. Podlaga-glinene tablice. Zapisovali pogodbe, zakone, literaturo in beležili pobiranje davkov. Svečeniki edini znali pisati, zelo pomembni.
Imeli so antropomorfni politeizem, kar pomeni, da so verovali v več bogov s človeško podobo. Vsaka državica je imela svoja božanstva. To povežejo z nebesnimi telesi in razvije se astronomija. -
vrhunec v 2. tisočletju. Imeli so nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo. Legenda o tojanskem konju. Odkril jo je Henrich Schlieman leta 1870, kar je dokaz, da je v Iliadi in Odiseji tudi nekaj resnice in nista le literarni deli.
-
3200 pr kr faraon Namer združi zgornji in spodnji del egipta, bronasta doba. dvor so sestavljali faraon in njegovi najtesnejši spremljevalci, ki so potovali ob Nilu in pobirali davke. Prestolnica Memfis
-
Prestolnica Memfis. država se deli na okrožja ali nome. faraoni so bili bogovi in kralji, prikazani so bili s sokolom Horom, ki je predstavljal bogastvo sveta. faraoni 4. dinastije so bili Keops, Mikerin, Snefru. takrat so bili časi mirni, zgodil se je družbeni in gospodarski razvoj, trgovina. gradili so piramide za pokop faraonov, vrjeli so v posmrtno življenje, bakreno dleto, vrhunec 4. dinastija. proti koncu peša moč faraonov, krepi pa se moč nomarhov. Naravne razmere se poslabšajo.
-
Semitski nomadi se priselijo iz S arabske puščave ob reke. Kralj Uruka Lugalzagezi neuspešno poskusi ustanoviti enotne sumerske države. v 24. stol pr kr pa Sargon podredi sumerske m. državice v enotno akadsko kraljestvo. prestolnica v Akad. Slabitev imperija, pride do notranjih nemirov in začne se 3. Urska dinastija, kralj Urunamu. ob napadu Guticev Zagros propade.
-
egipt je spet razdeljen na dva dela. V tem času se za oblast borijo nomarhi.
-
Eolci: osrednja Grčija
Jonci: Antika
Ahajci: S Peloponeza
V začetku 2. tisočletja pr kr poteka stapljanje med Indoevropejci in mediteranskimi prebivalci. 1100 pr kr se stapljajo Dorska plemena in staroselci. -
Kreta, geološko nemirno območje, preplet različnih kultur. Konec 3. tis pr kr pridejo prebivalci iz V, začetek trgovine, prej le kmetijstvo. Plemiške družine postavijo palače po otoku, nadzorovali svojo okolico - ni centralizirana. Ženske velik pomen, kretska keramika, mojstri obdelovanja kovin-zlata. Legenda o Minotavru. ime za civilizacijo pride iz imena ali pa poimenovanje kralja. leta 1900 Evans odkrije palačo v Knososu
-
priselijo se gr plemena: Ahajci, Jonci, Eolci, Dorci, ki se združijo s staroselci.1600 pr kr ustanovijo urjena mesta, države. sloj plemstva postavlja palače. Megaron je reprezentančna dvorana, pravokotna zgradba znotraj palače, namenjena večerjam, slavnim prireditvam... Obrtne delavnice, kmetijstvo, razvoj trgovine, gradbeništva: kuplaste grobnice, levja vrata, freske. Vojska je bila dobro organizirana, imeli so centralno upravo. Linearna B pisava. Propad ob Dorski selitvi. Odkrije Henrich 1870
-
Po prebivalstvu največji polis, na griči- Akropoli. Prebivalci Jonci, ukvarjajo s kmetijstvom- oljčno olje, vino; trgovino. Politična ureditev ves čas spreminja, ARHONTI,AEROPAG. Drakon l. 621 pr kr zbral, uredil zakone, strogi. Solon-ugled pridobil v vojni z Megaro, v 6. stol pr kr izvoljen za arhonta, takrat trajala kriza, naredil je nekaj reform. timokracija je delitev glede na premoženje. pejzistrat s prevaro pride na oblast, reforme. Klejsten delitev na 10 fil, Ostrakizem-črepinska sodba
-
vladarji iz Teb ponovno združijo Egipt. prestolnica Tebe. faraon Sezotris 2. razpusti službo nomarhov in centralizira državo. vojska je izurjena in stalna, nov poklic, širitev trgovine, razcvet umetnosti in literature
-
v 19. stol pr kr se naselijo semitski Amoriti v Mezopotamijo, mesto Babilon. takrat je vladal kralj Hamurabi (18. stoletje pr kr ). ustvari hamurabijev zakonik, ki je zapisan s klinopisom in ima 282 členov. vsebuje talionsko načelo; oko za oko, zob za zob.
-
prihod Hiksov, politična in gospodarska slabitev egipta. nekatere novosti: bojni voz, bronaste puščične konice in konji. prestolnica je Avaris. ukvarjajo se z trgovino.
-
Ahmose premaga Hikse in združi Egipt, postane vele sila v Sredozemlju. Na J se širijo do Kuša, na SV Kanan in Sirija. faraon Amenofs IV. vera v enega boga Atona. Ramez II.: spopad s Heteti pri Kadešu, podpišejo 1. mirovno pogodbo v zgodvoini, Ramez lll. ubrani Egipt pred ljudstvi iz morja-1. znana pomorska bitka.
-
to je S del Mezopotamije, Ninve, Ašur. v 14. stol pr kr je položaj velesile. v 10. stol pr kr širijo ozemlje. vladal je kralj Asurbanipal 2. imeli so dobro vojaško združbo. 614 pr kr jih uniči Babilonjia
-
Takrat se konča železna doba in se začne bronasta, propade Mikenska civilizacija, konec mogočne arhitekture in dvorne umetnosti. Ni več centrov, niti pisnih virov, raven življenja vpade.
-
Selijo se iz goratih delov S Grčije, poteka več desetletij. Najprej poselijo V in J obalo Peloponeza, J Kirikadi, Sporadi, J obali pas MA.
-
Nastanejo majhne kraljevine, vodijo jih lokalni kralji- Baselivs, plemstvo je bilo samosvoje.
SVOBODJNAKI- malo
TETI- okrog so hodili kot berači in se ponujali kmetom za plačilo
OIKOS- gospodarsko- kmetijska enota, sužnji in ljudje, odvisni od plemičev -
J Peloponeza, mesto Sparta. Staroselcem odvzamejo pravice-> HELOTI. Stroga vojska, SPARTATI- polnopravni državljani(politika, vojska), PERIOJKI- svobodni, brez pravic, obrt, trgovina, v vojski. poltikča ureditev je vedno enaka (2 kralja, efori- nadzorni svet, geruzija- svet starcev, apela- vojaški zbor) Nadzor nad vzgojo, KRIPTEJA. napovedana vojna s heloti, družba je militarizirana. Peloponeška zveza, članice so samostojne, v času vojn pa prispevajo vojake.
-
začne se kriza po smrti Rameza lll. Egipt razpade na več delov, J si prisvoji kušitsko kraljestvo, tuji vladarji. 7. stoletje oblast si prisvojijo Asirci
-
S obali pas MA so poselili Eolci- Eolija.
Osrednji obalni pas MA so poselili Jonci- Jonija
900 pr kr pa J obalni pas MA poselijo Dorci- Dorida -
Linearna B pisava se pozabi in 800 pr kr Grki spet začnejo pisati, razvijejo grški alfabet. Črke so prevzeli od Feničanov.
-
gr mestne državice, nastanejo po dorski selitvi, zaradi povečanje št preb., na vrhu vzpetine, majhne po površini-lažje nadzorujejo,avtonomija, elevterija, avtarkija. AGORA, STOIA,demokracija, državljani imajo dolžnosti. imajo različne oblike vladanja.
-
Nov način bojevanja. Skupina težko oboroženih peščev HOPLITOV v tesno stisnjeni bojni vrsti. Zaradi tega se je povečala proizvodnja orožja in s tem postane bolj dostopen, privoščijo si ga lahko tudi revnejši in tako prevzamejo pomembno vlogo v vojski. Nižji sloji postanejo pomembnejši.
-
začetek je obdobje razcveta, Asirci postavijo za kralja Saisa in s tem se začne 26. Saitska dinastija. 525 pr kr perzijski kralj Kambiz ll. porabi egipčansko vojsko in osvoji Egipt, začetek 27. dinastije. 332 pr kr Aleksander Veliki osvoji Egipt brez boja, ko on umre zavlada Ptolemaj l.
zadnja vladarica je Kleopatra, po tem se Egipt priključi Rimskemu imperiju. -
Ustanovi ga Semitsko preme Kaldejcev, ko premaga asirsko oblast. J mezopotamije, kralj Nabukadenzor 2. ozemlje širijo v Sirijo, Izrael. Nove zgradbe v Babilonu, semiramidni viseči vrtovi, zigurat Etemenak. 539 pr kr jih premagajo Petzijci
-
v 6. stol pr kr se širi perzijska država do MA. Grška mesta se zapletejo v spor, zaradi izgube avtonomije, slabljenja domačega gospodarstva. Zato se Jonske kolonije uprejo. Zmagajo Perzijci.
-
Poveljeval je spartanski kralj Leonlidas. Naravne prednosti terena: soteske, zaprli so pot Perzijcem in jih zadržujejo dokler ne zmagajo na morju- S Evboje. Perzijci naredijo zvijačo in jim pridejo za hrbet, zmagajo, a zmaga ni tako sladka, saj so hoteli popolnoma uničiti grke, kar jim ni uspelo. -
Pomorska bitka, teren je bil zelo ugoden za grke (ožina v Antiki). Perzijci imajo težave zaradi velikih, težkih in neokretne ladje, zato se vrnejo v Perzijo. Zmagajo Grki. -
Perzijci ponovno napadejo, pod poveljstvom Kserka, dogovorili so se z Kartagino in napadli isto časno. Kongres v Kortinu- oblikujejo Helensko zvezo, kjer si med seboj pomagajo. Pot je potekala od Trakije do Makedonije do celinske grčije.
-
Grki so bili bolj motivirani, saj so se borili za domovino in svobodo, bolje so poznali teren in temu primerno so imeli tudi opremo, v tistem času je imela Perzija politične težave.
-
Po prejšnji bitki del perzijske vojske ostane v Grčiji. po tem se zgodi ponoven spopad, kopenski. Grki s falango premagajo perzijsko kopensko vojsko, ki je čisto uničena. Med tem se je vojna zunaj matične Grčije nadaljevala, MA- grki se uprejo in se želijo pridružit v Helensko zvezo in prosijo za pomoč, a jih Sparta zavrne. Jonci iz Jonije preženejo Perzijce.
-
Povod za napad: kaznovanje Eretrije, ker so pomagali pri Jonskem uporu. Premagajo Eretrijo in jih posužnijo, potem se preko Egejskega morja napotijo do Grkov, bitka pri Maratonskem polju. zmagajo Atenci, saj je bil spopad kopenski, imeli so falango.