-
2.5M let do 4000pr.n.š.
https://www.youtube.com/watch?v=17rtcckpqqg -
Eden od ključnih dogodkov, ki je prispeval k nastanku prvih civilizacij, je bil razvoj kmetijstva. V preteklosti so ljudje živeli kot lovci in nabiralci, odvisni od naravnih virov hrane. Vendar so nekje med 10.000 in 4.000 pr. n. št. ljudje začeli pridelovati svojo hrano s kmetijskimi praksami, kot je gojenje rastlin in domača živinoreja -
Stari vek je obdobje zgodovine, ki sega od začetka človeške civilizacije do konca Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju.
-
Predhomerska doba je obdobje zgodovine, ki se nanaša na čas pred pisanjem in nastankom slavnega epa Iliade in Odiseje, ki sta bila pripisana grškemu pesniku Homerju.
-
Grška temna doba je obdobje v zgodovini antične Grčije, ki se je začelo okoli leta 1100 pr. n. št. in trajalo približno 400 let. Imenuje se temna doba, ker so pisni viri iz tega obdobja redki, in zato imamo o tem obdobju omejene informacije. V tem času so se dogajale družbene in politične spremembe, ki so pomembno vplivale na nadaljnji razvoj grške civilizacije.
-
Grški polisi so nastali v antični Grčiji kot rezultat družbenih in političnih sprememb v 8. in 7. stoletju pr. n. št. Pred tem obdobjem so v Grčiji prevladovali primitivni agrarni sistemi in vladali so kralji ali aristokrati. Vendar so se v tem obdobju začeli pojavljati različni dejavniki, ki so pripeljali do vzpona grških polisov. -
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št.[1] Sledila je grškemu temnemu veku.
-
Rim je eno najstarejših naselij na svetu, saj sega v leto 753 pr. n. št. in ima bogato zgodovino, ki traja več kot 2.500 let. Mesto je bilo nekoč prestolnica Rimskega cesarstva in je igralo ključno vlogo v razvoju zahodne civilizacije. V Rimu lahko najdemo številne arheološke znamenitosti in zgradbe, ki pričajo o njegovi preteklosti, kot so Kolosej, rimska fora, panteon, bazilika sv. Petra in Vatikan. -
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik.
-
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije.
-
so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor (500/499—494 pr. n. št.), neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis. Perzijci so pod poveljnikom Mardonijem v Grčijo poslali dve vojaški odpravi. Leta 490 pr. n. št. so prvo na Maratonskem polju porazile Atene.
-
Aleksander Veliki je bil zgodovinski lik, ki je živel v 4. stoletju pr. n. št. Bil je eden največjih vojaških voditeljev in osvajalcev v zgodovini ter je svoje imperijalno območje razširil od Grčije do Egipta, Perzije in Indije.
-
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.[1] "Petdesetletje" (starogrško πεντηκονταετία) na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije.
-
Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala:prva punska vojna (264–241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se bojevala na Siciliji;
druga punska vojna (218–202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani utrpeli poraz v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št., kar je bil njegov najhujši poraz dostedaj;tretja punska vojna (149–146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453). Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo.
-
Gaj Julij Cezar je bil izjemno pomemben rimski politik, vojskovodja in pisec, ki je živel med letoma 100 pr. n. št. in 44 pr. n. št. Cezar je igral ključno vlogo v vzponu Rimskega cesarstva in se šteje za enega največjih rimskih voditeljev vseh časov.
-
Potem ko so republikanski zarotniki leta 44 pr. n. št. Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden odnajbogatejših Rimljanov in eden vodilnih politikov svojega časa. Ustanovil je svojo zasebno vojsko in se naslednje leto zapletel v krajši spopad z Markom Antonijem, še enim Cezarjevimnaslednikom. Še istega leta sta sklenila premirje, nakar so Oktavijan, Mark Antonij in Emilij Lepid ustanovili drugi triumvirat ter sklenili maščevati Cezarjevo smrt.
-
Rimsko cesarstvo (latinsko Imperivm Romanvm, grško starogrško Βασιλεία τῶν Ῥωμαίων, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. Od začetka vladavine cesarja Avgusta do vojaške anarhije v 3. stoletju je bila država principat z Italijo kot metropolo provinc in Rimom kot edino prestolnico 27 pr. n. št. - 286 n. št
-
Krščanstvo je monoteistična religija, ki izhaja iz naukov in življenja Jezusa Kristusa
-
Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. -
-
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim (latinsko Nova Roma), po njegovi smrti leta 337 pa so začeli uporabljati ime Konstantinopel, se pravi Konstantinovo mesto.
-
-
Srednji vek je obdobje zgodovine, ki je trajalo približno od 5. do 15. stoletja. To je bil čas med padcem Rimskega cesarstva in začetkom renesanse. Srednji vek je znan po svoji značilni kulturi, politični organizaciji in družbenem sistemu.
-
-
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad). Vzhodnorimski cesar je bil od 1. avgusta 527 do svoje smrti leta 565.
-
Islam se je začel v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Leto, ki se šteje za začetek islama, je leto 610, ko je bil prerok Mohamed star približno 40 let. Po islamski tradiciji je Mohamed prejel prva božja razodetja v tem letu med meditacijo v votlini Hira blizu Mekke. -
Ime Karantanija je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *karra v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime keltskega izvora in izpeljano iz besede *karantos v pomenu 'prijatelj'.
-
Rekonkvista (špansko, portugalsko in galicijsko Reconquista = ponovna osvojitev) je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492.
-
-
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. -
Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov, ki so potekali med 11. in 13. stoletjem. Namen teh vojn je bil osvoboditi Sveto deželo, predvsem Jeruzalem, izpod muslimanske oblasti. Krščanski verniki so verjeli, da je to sveto ozemlje, povezano z Jezusovim življenjem, in so želeli obnoviti krščanske nadzor nad njim.
-
Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna gibanja v zahodni Evropi, ki sta se razvila v 14. in 15. stoletju ter močno vplivala na umetnost, filozofijo, literaturo, znanost in družbene strukture.
-
Cêljski grôfje (nemško Grafen von Cilli) predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov živijo še danes.
-
Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna gibanja v zahodni Evropi, ki sta se razvila v 14. in 15. stoletju ter močno vplivala na umetnost, filozofijo, literaturo, znanost in družbene strukture. -
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Današnja Slovenija je bila takrat razdeljena na dežele (Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška in mesto Trst
-
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400,
Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468. -
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924). -
Kmečki upori na Slovenskem je skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire.
-
Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12. oktobra 1492 in so v Evropo prvič prinesle vedenje o do tedaj Evropejcem neznanem kontinentu.
-
Novi vek, znan tudi kot zgodnji moderni vek, je obdobje v zgodovini, ki se je začelo v 16. stoletju in trajalo do konca 18. stoletja. To je bilo obdobje velikih družbenih, političnih, kulturnih in znanstvenih sprememb, ki so pomembno vplivale na oblikovanje sodobnega sveta.
-
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz srednjega veka v novi vek. Tradicionalni pogled se je bolj osredotočal na zgodnje vidike renesanse in trdil, da je to prelomnica od preteklosti, vendar se mnogi zgodovinarji danes bolj osredotočajo na njene srednjeveške vidike in trdijo, da je to podaljšanje poznega srednjeveškega obdobja. -
Primož Trubar (tudi Truber), [prímož trúbar] (pomoč·info) protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji). -
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi. Z njim so končali verske boje reformacije in priznali novo vero - luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela — tega vera (latinsko: cuius regio — eius religio). Če podložniki niso izbrali iste veroizpovedi kot njihov gospod, so imeli pravico izseliti se (ius emigrandi). -
Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju, ko so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Od takrat pa do danes se je zvrstilo precejšnje število prevodov, sprva protestantskih, nadalje katoliških, danes pa ekumenskih, saj pri prevajanju sodelujejo tudi druge krščanske cerkvene skupnosti, ki so dejavne v Sloveniji. -
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje. Za nekatere zgodovinarje se je obdobje začelo, ko je La Bruyère ob koncu sedemnajstega stoletja napisal Les Caractères. Obdobje poimenujejo tudi čas razuma. Vrhunec doseže v Franciji.
-
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj. Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI..
-
Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov. Cena izdelkov je naglo padla, začel se je nagel napredek znanosti, povečala se je tudi uporaba električne energije.
-
Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola.
-
Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike. S širitvijo belih naseljencev proti zahodu, skupaj s premikom avtohtonih ljudstev, so se nova ozemlja vključevala kot države v Unijonazadnje leta 1959 Aljaska in otočje Havaji. Danes so Združene države Amerike tretja največja država po površini in med največjimi gospodarstvi na svetu -
Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje.
-
Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji.
-
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu.
-
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana. -
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
-
- industrijska revolucija se je odvijala od leta 1848 do leta 1905. V tem času je prišlo do mnogih novih odkritij na različnih područjih (kemiji, biologiji, fiziki, medicini, avtomobilski industriji, letalstvu, komunikacije), ter menjave virov energije. Pretežni vir energije do 2. Industrijske revolucije sta bila premog in voda, ki so ju zamenjali s plinom, nafto in elektriko.
-
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Po prvi februarski revoluciji (marca po gregorijanskem koledarju) je bil cesar Nikolaj II. prisiljen odstopiti, stari režim pa je zamenjala začasna ruska vlada. -
Sodobnost je doba, v kateri živimo, sedanjost (glej Novejša zgodovina)
-
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani.[ -
Koroški plebiscit (nemško Kärntner Volksabstimmung), ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih (ponekod v zgodnjih 1940.).[1]Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929 (t. i. »črni torek«), ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju. -
- aprila leta 1941 je nemška vojska brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. Bombniki so najprej poleteli nad vojaška letališča, nato pa se preusmerili na Beograd, kjer je bilo v napadih ubitih več tisoč ljudi. Kmalu so se invaziji na Jugoslavijo priključile še ostale članice sil osi (in Trojnega pakta). Država je bila v nekaj dneh zasedena, kraljeva vlada pa je zbežala v London.
-
Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
-
Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angleško United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija.
Slovenija je postala članica OZN 22. maja 1992.
Predhodna organizacija OZN je bilo Društvo narodov (oz. Liga narodov). -
Kubanska kriza (tudi Karibska kriza; rusko Карибский кризис) je bil politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. -
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« -
-
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ)[4] je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. Obsega območje, veliko 4.233.262 km2 in ima po ocenah več kot 447 milijonov prebivalcev. -
Évroobmóčje, tudi évrocóna, évrozóna, évrosistém ali évrolánd, je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. -
Ko je leta 2008 izbruhnila svetovna finančno-gospodarska kriza, je veliko večino ljudi povsem presenetila. Tudi tiste, ki se profesionalno ukvarjajo z napovedovanjem gospodarskih gibanj. Letos, ko drugo največje svetovno gospodarstvo, Kitajska, kaže vse večje razpoke, so se okrepila ugibanja, da svetovnemu gospodarstvu grozi novo ohlajanje rasti, če ne celo nova recesija.
-
Ena od prioritet v zadnjih letih je bila priprava ukrepov za obvladovanje epidemije covid-19, ki so bili upravljani v sodelovanju s stroko.
Z boleznijo Covid-19, ki jo povzroča koronavirus (SARS-CoV-2), smo se naučili živeti. Stroka je glede na epidemiološko sliko prilagajala navodila za zaščito vseh in še posebej ranljivih skupin prebivalstva.