-
Prečenje germanskih ljudstev v Vzhodne Alpe( 5. in 6. st.)
-
Huni uničijo Emono. -
Klodvik iz dinastije Meringov ustanovi Frankovsko kraljestvo.
5. st. sprejme krščanstvo. -
Od 6.-9. st., naselitev Slovanov.
Vzroki večanje št. prebivalcev, triletno kolobarjenje, nove obdelovalne površine, novi izumi v kmetijstvu. -
So s severa (Moravske) čez Alpske reke prišli Slovani. -
V Italijo na prostor nekdanjih provinc Norik in Panonija.
-
Z jugovzhoda iz Balkana, pridejo Slovani z Avari (imeli nadoblast) v vzhodne Alpe, Avari pa grejo naprej do Panonske nižine.
Potovali so proti toku reke. -
Upor pod vodstvom trgovca Sama.
Izkoristili nemoč Avarov, središče so imeli severno od Donave.
Vanj so bili vključeni Slovani iz Koroške, propadla je po Samovi smrti in zato Avari ponovno razširijo nadoblast, vendar ne nad Karantanci. -
Knez Slovanov Valuk, nastaujoča Karantanija.
Svobodni v Samovi zvezi, dobili samostojnost. -
-
Avstrijsko-koroška in del slovenske Koroške, zaradi ugodne lege, da Avari ne dobijo ponovno nadoblasti.
Središče je Krnski grad na Gosposvetskem polju, vodi knez Valuk.
Višek v 7. in 8. stol.. -
Knežja oblast postane dedna (Hotimir, Gorazd, Borut).
-
Kneževina pod bavarsko-frankovsko oblastjo in izgubijo samostojnost.
-
Karantanci zaradi Avarov prosijo za vojaško pomoč Bavarce, zato morajo priznati nadoblast Frankom.
Novega kneza izberejo Franki, oblast pa domačini. -
Postane nov kralj Frankov.
-
-
Spodnjepanonski knez, ki se je uprl furlanskemu upravniku.
Posledice so podreditev Frankom. -
Pokristjanjevanje od zgoraj.
-
Kneza zamenja frankovski grof, Karniolci in Posavci izgubijo samostojnost.
-
Značilen fevdalizem, frankovski pravni red, ni knezov, odločajo Franki.
-
Franki premagajo Avare in Spodnjo Panonijo priključijo svoji državi.
Pribina je za domačine ševedno samo knez. -
Od druge polovice 9. st..
Fevdalni obred. -
Pribina nadomesti sin Kocelj, vendar ni bil močen za upor proti Frankom
-
Misijonarja iz Soluna, Ciril in Metod, prideta.
Glagolica, slovansko bogoslužje. -
Kocel se pridruži Moravanom, ki je ljudstvo na Češkem, v uporu proti Frankom.
-
V Spodnji Panoniji oblast prevzame Arnulf- Arnulfovo kraljestvo. Zavzema Sp. Panonijo, Karantanijo, Karniolo, središče je na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju. Posledica- fevdalizem. -
Franki z Veliko Moravsko sklenejo premirje, posledice: začetek zahodnoevropskega kroga, fevdalizem, krščanstvo.
-
Prekinitev povzdiga v 10. st.. Posledica prihoda je zaustavitev fevdalizma in propad frankovske oblasti.
-
10.-12. st.
Nižinska kolonizacija, pretežno notranja, bolj redkeje zunanja na Sorškem in Dravskem polju. -
Posledica- alpski Slovani so ponovno vključeni v Svetorimsko cesarstvo. -
Leta 976 je postala Koroška samostojna vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva; cesar Oton II. je deželo ločil od vojvodine Bavarske in jo povzdignil v vojvodino. -
Znotraj SRC postane samostojna, Cesar Oton II. oblikuje Vzhodnoalpsko območje- deželo loči od Bavarske in jo povzdigne v vojvodino.
-
Vojvodina od 976.
Vladajoča rodbina so Eppensteini in Spanheimi.
Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. od 1335 dalje.
Sedež deželnega kneza je Celovec. -
976- 11. st.
Večja od kneževine Karantanije, razdeljena na mejne grofije (Veronska, Furlanska, Koroška, Savinjska, Kranjska, Istra, Karantanska), na čelu so grofi. Te sestavljajo Vojvodino Koroško, ki jo vodi vojvoda, ta je del SRC, vodi jo cesar.
Posledice so dokončna uveljavitev fevdalizma, vključevala je vzhodnoalpski slovanski poselitveni prostor v celoti. -
Vojvodina od 12. st..
Vladajoča rodbina so Traungavci.
Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. od 14. st. dalje.
Sedež je Gradec. -
Vojvodina od 13. st..
Vladajoča rodbina so goriški grofje.
Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast. od 1335 dalje.
Sedež deželnega kneza je Gorica. -
13.-14. st.
Višinska kolonizacija, notranja in redko zunanja npr. Kočevje.
1300 -
Začetek 14. st. postanejo habsburški vazali. Posesti so pridobivali na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem.
Podedovali so Celje.
Posojali so denar, vojaško najemništvo, obvladujejo promet čez Slovenijo-mitnina. -
1.st. Po Balkanskem polotoku. in leta 1453 osvojijo Carigrad. Posledice so širjenje islama, vojaške organizacije in kulture. -
Gospodje žovneški povzdignjeni v celjske grofe (imenujejo se po sedežu Celje). -
Vojvodina od 1364.
Vladajoča rodbina so Spanheimi.
Habsburžani prevzamejo deželno knežjo oblast od 1335 dalje.
Sedež deželnega kneza je Ljubljana. -
Herman II. (zečetnik vzponov) se poveže z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim.
V tej bitki Herman II. reši Sigismunda pred Turki, on zato privoli da mu da hčero za oženit. -
Od 15. st.
Naselitev Uskoških kmetov na prazna področja v času turških vpadov. Oblast naseljuje na prazna območja, ki je povezano s krepitvijo neagrarnih dejavnosti- fužinarstva, rudarstva... -
V 15. in 16. st. so bili kmetje prisiljeni ukvarjati se z neagrarnimi neagrarnimi dejavnostmi, zaradi lakote, kuge in vojn na podeželju.
Kmetje niso bili zadovoljni zaradi višanja in dodajanja dajatev, nasprotovanje kmečki obrti, razporeditev davčnih bremen... -
Prvič Turki, leta 1408, pridejo v okolico Metlike, ker je najbliže iz JV.
Roparski napadi-oropali, ubijali in nato odšli. -
Njihova ozemlja so izvzeta od oblasti Habsburžanov v samostojne celjske posesti znotraj katerih so imeli grofje oblast.
-
Končala se je s poravnavo.
Celjski so obdržali knežji naziv, vendar so izgubili svojo deželo (nadoblast Habsburžanov).
Dedna pogodba med Habsburžani in Celjskimi, ki pravi, da tisti ki prej ostanejo brez moških potomcev, predajo ozemlje drugemu. Celjski so morali dati Habsburžanom. -
Utrjevali mesta in gradove.
Sredi 15.st. novi obrambni redi dežel: nastane deželna vojska, v kateri so kmetje, plemstvo prispeva konjenike in pešče, črna vojska, obramba proti turški nevarnosti.
Težave so bile v tem, da niso bili izurjeni, nepovezanost in neizurjenost dežel. -
Ulrik II. e zadnji celjski grof in se poroči v srbski dvor ter pride do sultana. Vmeša se v bo za skrbništvo za mladoletnega ogrskega kralja Ladislava.
V Beogradu, ker ga niso hoteli blizu, Hunyadi izvede atentat nad Ulrikom II..
Posledica: Celjski izumrejo. -
V drugi polovici 15. stoletja.
So močni in številni odredi konjenice, napadi so bili zato hitri, dobro organizirani in nepričakovani. Usmerili so se v eno deželo ali pa vse naenkrat- Kranjska je najbolj trpela.
Napadi so trajali do enega meseca, približno trikrat na leto. -
Vzrok je bil nasprotovanje višanju denarnih dajatev.
Napad turkov, nezaščitenost ozemlja.
Kmetom se pridružijjo še rudarji, meščani obrtniki, fužinarji...
Upor zatrejo Turki, zemljiški gospodje kaznujejo voditelje uporov in kmete. -
Bili so manjši roparski napadi, izpostavljene pa so bile Dolenjska, Notranjska, okolica Celja in Ptuja.
-
Začetek 16. st..
Cesar Maksimilijan I.- ohlapna zveza SRC, razdeljena na politčne enote.
Habsburžani so se uveljavili kot knezi dednih dežel na skoraj celotnem slovenskem etničnem ozemlju. -
Kranjska, Štajerska, Goriška, Koroška.
Kmečko trgovino omejujejo avstrijsko beneške vojne, slabša se položaj kmetov, zaradi bolezni, lakote in potresa.
Nasprotovali so fevdalnemu sistemu in povezali v kmečko zvezo.
Slabo izurjeni in opremljeni kmetje.
Za kazen voditelje ubijejo, več dajatev... -
Katloški tabor se poveže v ligo.
-
Vmes je obdobje nobenega napada.
Cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa.
Sultan Sulejman Veličastni je hotel čim več ozemlja (dvakrat napade Dunaj a mu ne uspe).
Ropanje, lov na ljudi, krščanstvo držati daleč stran od Dunajcev. -
Je rimokatoliški red, ki ga ustvari Ignacij Loyolski. Naloge so pa bile delovanje proti krivovercem (protestanti, neverniki, heretiki) in misijonarjenje izven Evrope.
Inkvizicija je ustanova znotraj pod nadzorom papeža, naloga pa je bila zatiranje krivovercev in mučenje. -
Bili so redki, zadnji pa je leta 1559, ko Turki vdrejo na Kranjsko.
-
Je bilo zborovanje cerkvenih dostojanstvenikov, ki ga je sklical papež Pavel III., v Tridentu. Skušali so vzpostaviti versko enotnost v Evropi in končati verski spor.
Prepovejo kupčevanje z odpustki in simonijo, izobraženo duhovništvo, matične knjige.
Posledice so verske vojne, protestanti ne podpirajo papeža, ne dosežejo sprave med katoliki in protestanti. -
V drugi polovici 16. st. in 17. st. znana tudi kot katoliška prenova (notranja preureditev cerkve). Je odgovor katoliške cerkve na reformacijo, ker so zaradi te izgubili veliko vernikov.
Prenovljeno papeštvo- prej niso upoštevali verske nauke in reagirali po svojih potrebah, zdaj vero dajo v ospredje, urejena cerkvena hierarhija. -
Boj za vero in oblast. V Franciji so bili protestanti- hugenoti, na drugi pa močna rimokatoliška stranka (vklučili sta se tudi Anglija in Španija).
Na oblasti regentka Katarina Medičejska, ki da pobit vse, ki niso hugenoti.
Vojna se konča leta 1598 z Nantskim ediktom, Henrik IV. hugenotom prizna versko svobodo.
Francija doživi velik gospodarski in kulturni razcvet. -
Oblikovanje Notranjeavstrijske dežele (Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška).
Bila je obramba proti Turkom, vodil Karel II., skoraj povsem samostojojna.
Glavno mesto e sprva bilo v Gradcu kasneje v Dunaju..
Obrambni pas vzdolž turške meje se izoblikuje v vojno krajino- obramba izven meja dežel: Slavonija, Hrvaška in Dalmacija. -
V Vassy pomorijo 3.000 hugenotov na ukaz Katarine Medičejske.
-
Vzrok je bil nezakonitosti na ozemlju Frana Tahija, na čelu upora so bili Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić. Hoteli so ustanovitev kmečke države pod okriljem cesarja, svobodno trgovanje, sodelovanje pri pobiranju davkov...
Vojska fevdalcev jih e pokončala pri bitki pri Stubici. -
Pogodba s katero se končajo Hugenotske vojne. Izdal ga je Henrik IV. hugenotom. -
Plemiči so se povezali v unijo (protestantski tabor).
-
Češki kralj Ferdinand II. Hbasburški ni spoštoval veroizpovedi plemstva.
Spopad med katoliškim taborom in protestantski knezi je sprožila vstaja na Češkem, 1618: praška defenestracija.
Spopadi so zajeli tudi Rimsko-nemško cesarstvo in Evropo. Posledice so: trplenje prebivalstva in kmetov, ropaje, uničene pokrajine... -
Ferdinand II. premaga protestantsko vosjko, zatre protestantizem in Češka prevzame katoliško vero.
-
Končanje 30-letne vojne.
ustavili so širjenje Habsburškega vpliva po Evropi, moč deželnih knezov se krepi, ker je cesarstvo postalo ohlapna zveza dežel.
Švica in Združena Nizozemska se odcepita od Rimsko-nemškega cesarstva in sta samostojni.
Francija razširi posest, Švedska tudi in postane gospodarica Baltika.
Rimokatliška cerkev morala sprejeti, da so knezi avtonomni.
Protestantizem, rimokatoliška vera in kalvinizem. -
Goriška in del Kranjske.
Zahtevali so staro pravdo, upor pa je bil usmerjen proti fevdalcem in državni oblasti.
Upor so zadušili s četami z vojne krajine.
