-
Prazgodovina je obdobje v zgodovini človeštva, ki sega od pojava najstarejših človeških prednikov pred približno 7 milijoni let do izuma pisave, ki se je zgodil pred približno 5.000 leti. Prazgodovina se deli na tri glavna obdobja: paleolitik (staro kamenodobno obdobje), mezolitik (srednje kamenodobno obdobje) in neolitik (mlado kamenodobno obdobje).
https://youtu.be/17rtcckpqqg -
Obdobje od 3500 pr. n. št. označuje nastanek prvih civilizacij. V tem obdobju so se razvijale prve civilizacije, kot so sumerska in egipčanska civilizacija.
https://youtu.be/gLblDwSHoK4 -
Obdobje od 3500 pr. n. št. do leta 476 označuje STARI VEK. To je čas, ko so se začele razvijati prve civilizacije na svetu, kot so sumerska, egipčanska in kitajska civilizacija. V tem obdobju so bili izumljeni tudi prvotni sistemi pisanja in matematike, ter se razvijali prvi religijski sistemi.
https://youtu.be/BIar4yVRiGU -
Obdobje od leta 2200 pr. n. št. do leta 1120 pr. n. št. označuje PREDHOMERSKO DOBO, ki vključuje minojsko in mikensko civilizacijo v Grčiji. Ta obdobje je bilo zaznamovano s pomembnimi kulturnimi dosežki, kot so gradnja palač, razvoj trgovine in pomorstva.
-
Obdobje od leta 1120 pr. n. št. do leta 776 pr. n. št. označuje GRŠKO TEMNO DOBO. To obdobje je bilo zaznamovano s padcem kulture, invazijami tujih ljudstev in razdrobljenostjo grških mestnih držav.
-
Leta 800 pr. n. št. se je zgodil NASTANEK GRŠKIH POLISOV, ki so bili neodvisni mestni državi v Grčiji in so imele lastno vlado in zakone.
https://youtu.be/s_oPzenKRAY -
Obdobje od leta 776 pr. n. št. do leta 500 pr. n. št. označuje ARHAIČNO GRČIJO, ki je bila zaznamovana s postopnim vzponom grških mestnih držav, razvojem demokracije in olimpijskimi igrami.
-
Leto 753 pr. n. št. predstavlja USTANOVITEV RIMA, po legendi ustanovljeno s strani bratov Romula in Rema.
https://youtu.be/nIPeIuzo95g -
Obdobje od 509 pr. n. št. do 27. pr. n. št. označuje RIMSKO REPUBLIKO, ko je Rim bil vladan s strani senata, ki so ga sestavljali izvoljeni predstavniki.
-
Obdobje od leta 500 pr. n. št. do leta 323 pr. n. št. označuje KLASIČNO GRČIJO, ki je bila zaznamovana s povečano kulturno, umetniško in filozofsko dejavnostjo, ter s politično in vojaško močjo mesta-držav, kot sta Atena in Sparta. To obdobje je bilo tudi čas velikih vojaških spopadov, kot je bila Peloponeška vojna, ter čas velikih filozofov, kot so Sokrat, Platon in Aristotel.
-
Obdobje od leta 499 pr. n. št. do leta 479 pr. n. št. označuje GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE, ki so bile serija vojaških spopadov med Perzijci in Grki, kjer so se Grki združili v boju proti perzijski invaziji in na koncu zmagali v bitki pri Platajah.
https://youtu.be/cFWWDTKltWU -
Obdobje od 21. 7. 356 pr. n. št. do 11. 6. 323 pr. n. št. označuje obdobje ALEKSANDRA VELIKEGA, makedonskega kralja, ki je osvojil velik del Azije in Egipta ter ustvaril enega največjih imperijev v zgodovini.
https://youtu.be/Lgm7P6TWVaY -
Obdobje od leta 323 pr. n. št. do leta 146 pr. n. št. označuje HELENISTIČNO GRČIJO, ki se je razvila po smrti Aleksandra Velikega in je vključevala obdobje grške kulture pod makedonsko oblastjo ter širjenje grške kulture po vzhodnem Sredozemlju.
-
Obdobje od 264 pr. n. št. do 146 pr. n. št. označuje PUNSKE VOJNE, ki so bile serija vojaških spopadov med Rimom in Kartagino za nadzor nad Sredozemskim morjem in so se končale z zmago Rima in uničenjem Kartagine.
https://youtu.be/jmmcRDC0qkQ -
Obdobje od leta 146 pr. n. št. do leta 324 označuje RIMSKO GRČIJO, ko je Grčija padla pod rimsko oblast in je bila vključena v Rimsko republiko ter kasneje v Rimsko cesarstvo.
-
Obdobje od 13. 7. 100 pr. n. št. do 15. 3. 44 pr. n. št. označuje GAJA JULIJA CEZARJA, rimsko politično in vojaško osebnost, ki je vladal kot diktator in se je uveljavil kot ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini Rimskega imperija. Cezar je bil ubit s strani senatorjev leta 44 pr. n. št.
-
GAJ OKTAVIJAN AVGUST je bil prvi rimski cesar in vladal med letoma 63 pr. n. št. in 14 n. št. ter je bil ustanovitelj rimskega cesarstva in prelomna osebnost v rimski zgodovini.
-
Obdobje od 27 pr. n. št. do 476 označuje RIMSKO CESARSTVO, ki se je začelo z vzponom Avgusta in ustanovitvijo rimskega cesarstva ter se končalo z zrušitvijo zahodnega rimskega cesarstva.
-
ZAČETEK KRŠČANSTVA se nanaša na rojstvo Jezusa Kristusa, ki se po krščanski veri šteje kot začetek krščanstva.
https://youtu.be/755CLtpeuXA -
Leta 324 se RIMSKI IMPERIJ RAZDELI NA ZAHODNI IN VZHODNI DEL, kar je bilo posledica vojaških in političnih pritiskov, ki so se vladarjem cesarstva zdeli razumno rešljivi z delitvijo države na dva dela. -
Obdobje od leta 324 do leta 1453 označuje BIZANTINSKO CESARSTVO, ki se je razvilo po razdelitvi Rimskega cesarstva na vzhodni in zahodni del ter je bilo središče grške kulture in pravoslavne cerkve.
-
380 postane KRŠČANSTVO državna vera v Rimskem cesarstvu, ko je cesar Teodozij I. razglasil krščanstvo za uradno državno vero. S tem je krščanstvo prevzelo pomembno vlogo v rimski družbi in politiki. -
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA, ko je Odoaker, vodja germanskega plemena, strmoglavil zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Augusta in s tem označil konec zahodnega dela rimskega cesarstva. -
Obdobje od leta 476 do leta 1492 označuje SREDNJI VEK, ki je bil zaznamovan z vladavino rimskega imperija, razpadom te države, invazijo barbarskih plemen in razvojem krščanstva. To obdobje je bilo zaznamovano tudi z različnimi vojnami, epidemijami in drugimi težkimi pogoji za prebivalstvo.
https://youtu.be/DEtrBkrP0yk -
CESAR JUSTINIJAN I. je bil vzhodnorimski cesar in veljal za enega največjih vladarjev v zgodovini Bizanca. Justinijan je poskušal obnoviti enotnost rimskega cesarstva tako politično kot tudi vojaško in kulturno. Med njegovimi najbolj znanimi dosežki je bilo prizadevanje za obnovo Rimskega imperija, prav tako je znana Justinijanova zakonodaja.
-
Začetek Islama in ustanovitev prve islamske države na Arabskem polotoku.
https://youtu.be/PDxKxnVZtgo -
Karantanija je bila politična enota, ki je v tem obdobju vladala na današnjem ozemlju Slovenije. Karantanci so bili slovanski narod, ki so živeli v Alpah in so bili pomembni za prehodni promet med vzhodom in zahodom.
https://youtu.be/0zUaXkfF7kk -
Rekonkvista je bila dolgotrajni proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku, kjer so se kristjani borili proti muslimanom in postopoma osvajali nazaj ozemlja, ki so ga muslimani zasedli v 8. stoletju.
-
Kronanje Karla Velikega za rimsko cesarja in ustanovitev Karolinškega cesarstva. -
Veličastna shizma je bila ločitev med krščansko cerkvijo na Vzhodu in Zahodu, ki je kulminirala v letu 1054 z ločitvijo na pravoslavno cerkev in rimskokatoliško cerkev. -
Križarske vojne so bile serija vojn, ki jih je organizirala katoliška cerkev proti muslimanski oblasti, ki je vladala na Bližnjem vzhodu.
https://youtu.be/w0_dyez19Xw -
Med letom 1300 in 1600 se je razvil humanizem in renesansa, ki sta pomenila prelomnico v razmišljanju in umetnosti. Humanizem se je osredotočal na človeka in njegovo razumevanje sveta, renesansa pa je bila značilna po obnovi klasičnih idej in vzorcev, kar se je odražalo v umetnosti in literaturi.
https://youtu.be/GNj_j3kiX_s -
V obdobju od 1322 do 1435 so Celjski grofje prevzeli nadzor nad območjem današnje Slovenije. Bili so močan rod, ki se je povezoval z drugimi evropskimi plemiškimi družinami in dosegal velik vpliv.
-
Epidemija kuge je bila ena najbolj smrtonosnih bolezni v zgodovini človeštva, ki se je v 14. stoletju razširila po Evropi in pobila milijone ljudi. -
V tem času so Turki izvajali pogoste vpade na ozemlje današnje Slovenije, kar je povzročilo veliko uničenje in trpljenje za ljudi.
https://youtu.be/RZoAI2uluEY -
V tem obdobju je bilo izumljen tiskarski stroj, kar je imelo pomemben vpliv na širjenje znanja in idej ter na začetek množične proizvodnje knjig.
https://youtu.be/FBcS4SX1Kso -
To leto označuje padec Konstantinopla, ki je bil sedež bizantinskega cesarstva. Turki so zavzeli mesto, kar je pomenilo konec bizantinskega cesarstva in pomembno prelomnico v zgodovini evropskega kontinenta. -
V tem času so se pojavili številni kmečki upori na ozemlju današnje Slovenije, ki so bili posledica socialne in ekonomske stiske kmetov ter njihovega nezadovoljstva z vladajočimi razredi.
https://youtu.be/odOoCb8hJ5o -
To leto je bilo zaznamovano s Kolumbovim odkritjem Amerike. Španska ekspedicija pod vodstvom Krištofa Kolumba je prispela v Novi svet in odprla novo obdobje v zgodovini človeštva. -
Obdobje od leta 1492 do leta 1918 označuje NOVI VEK, ki je bil zaznamovan z razvojem znanosti, umetnosti, gospodarstva in politike. To obdobje je bilo zaznamovano tudi s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, kot sta odkritje Amerike in francoska revolucija.
https://youtu.be/pFKiLJvtjM8 -
V tem letu je Martin Luther objavil 95 tez proti praksi prodaje odpustkov, s čimer se je začel proces reformacije in nastanek protestantizma.
https://youtu.be/IOjki33L9fg -
V letu 1550 so bile natisnjene prvi slovenski tiskani knjigi, ki so imele velik vpliv na širjenje znanja in izobraževanje ljudi. -
Augsburški verski mir je bil dogovor, ki je zaključil nemško versko vojno in priznal pravico vsake nemške kneževine, da sprejmejo bodisi katoliško bodisi protestantsko vero. -
V tem letu je izšla prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino, kar je bil pomemben korak k razvoju slovenskega jezika in krepitvi slovenske kulture. -
V tem času je Francija vladala pod kraljem Ludvikom XIV., ki je utrdil svojo oblast s politiko absolutizma. To obdobje je bilo zaznamovano s številnimi vojnami in konflikti ter z velikimi družbenimi spremembami v Franciji in drugod po Evropi.
-
Razsvetljenstvo je bilo obdobje v evropski zgodovini, ko se je razširila ideja o razumu in znanju kot temeljih družbe. Ta premik v miselnosti je pripomogel k razvoju znanosti, tehnologije in politične filozofije.
https://youtu.be/BUDqXLXP3m0 -
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Med svojim vladanjem je izvedla številne reforme in modernizacijo Avstrije, ki so jo naredile za vodilno evropsko silo.
-
Prva industrijska revolucija je bilo obdobje velikega tehnološkega napredka v evropski zgodovini, ki je prineslo izum parnega stroja, tekstilne stroje in druge tehnološke izume, ki so spremenili način proizvodnje in omogočili velik napredek v industriji.
-
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški voditelj, ki je bil znan po svojih osvajalskih pohodih in političnih reformah v Franciji.
-
Nastanek ZDA, bila je sprejeta Deklaracija neodvisnosti, ki je oznanila ločitev 13 britanskih kolonij od Velike Britanije in ustanovitev Združenih držav Amerike.
https://youtu.be/tbRAvu6JPxc -
Francoska revolucija je bila obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji, ki je privedlo do padca francoske monarhije in vzpostavitve republike.
https://youtu.be/AXGr5-4m8rk -
Ilirske province so bile provinca v času Napoleonovega vladanja, ki so zajemale del današnje Slovenije, Hrvaške in Italije.
-
Metternichov absolutizem je bil obdobje politične in družbene stabilnosti v avstrijskem cesarstvu pod vladavino Klemensa von Metternicha, ki je zatiral vsakršno demokratično gibanje.
-
Kongres Svetovne zveze, imenovane Sveti zavezništvo, je potekal v Ljubljani in je bil sestavljen iz večine evropskih monarhij, ki so želele zatreti vsako obliko liberalizma in nacionalizma. -
Franc Jožef je bil avstrijski cesar od leta 1848 do smrti leta 1916. Bil je dolgoletni vladar Avstro-Ogrske in je imel pomembno vlogo pri oblikovanju politike svoje države. Med njegovo vladavino je prišlo do številnih političnih sprememb, vključno s pridružitvijo Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908.
-
Pomlad narodov je bilo obdobje evropske zgodovine, ko so se ljudje po vsej Evropi uprli svojim vladarjem in zahtevali politične in družbene spremembe. V Sloveniji se je to obdobje povezalo s povečano zahtevo po združitvi slovenskih dežel. -
To obdobje je znano kot Bachov absolutizem, kar se nanaša na vladavino avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. med leti 1848 in 1859. V tem obdobju je bil uveden centraliziran sistem vladanja in Bach je bil imenovan za ministra notranjih zadev. Pod njegovo vladavino so bile uvedene stroge zakone, ki so omejile svobodo govora in tiska ter omejile pravice narodnih manjšin.
-
Druga industrijska revolucija je bilo obdobje še večjega tehnološkega napredka, ki je prinesel izume, kot so avtomobili, letala, radio in televizija. Ta obdobje je bilo zaznamovano tudi s povečanim urbanizmom in masovno proizvodnjo.
-
Leta 1861 je bila ustanovljena Kraljevina Italija, ki je združila različna italijanska ozemlja pod vodstvom savojskega kralja. Ustanovitev Kraljevine Italije je bila pomembna prelomnica v italijanski zgodovini in je prispevala k enotnosti italijanskega naroda. -
Med aprilom 1861 in aprilom 1865 je potekala ameriška državljanska vojna. Gre za vojno med severnimi in južnimi zveznimi državami ZDA, ki so se borile zaradi vprašanj suženjstva in državne suverenosti. Vojna se je končala s porazom južnih držav in uveljavljenjem abolicije suženjstva v ZDA.
-
Leta 1867 je prišlo do ustanovitve Avstro-Ogrske, dvojne monarhije, ki je združevala Avstrijo in Madžarsko pod skupnim vodstvom Franca Jožefa I. Ustanovitev Avstro-Ogrske je bila pomembna politična sprememba, ki je vplivala na družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v tem območju. -
Leta 1871 je prišlo do ustanovitve Nemškega cesarstva, kar je bila posledica združitve številnih nemških držav pod vodstvom Prusije. Ustanovitev Nemškega cesarstva je bila pomembna politična sprememba, ki je močno vplivala na nadaljnji razvoj Evrope in sveta. -
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik, ki se je najbolj proslavil s svojim vodenjem bojev za severno mejo v Mariboru leta 1919. Bil je tudi župan Maribora in eden izmed vodilnih predstavnikov slovenske politike v času kraljevine SHS.
-
Obdobje od leta 1918 do leta 2022 označuje SODOBNOST. To obdobje je bilo zaznamovano s številnimi pomembnimi dogodki, kot so svetovne vojne, hladna vojna, razpad Sovjetske zveze, padec Berlinskega zidu in globalizacija. To obdobje se še vedno razvija, zato je težko napovedati, kako se bo končalo in kakšne bodo njegove posledice za prihodnost.
-
Junija 1914 je prišlo do atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Atentat je bil izveden s strani bosanskih Srbov in je sprožil verižno reakcijo dogodkov, ki so pripeljali do izbruha prve svetovne vojne. -
Prva svetovna vojna je trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918 in je bila ena največjih vojn v zgodovini človeštva. Vojna je vključevala večino velikih držav sveta in je povzročila ogromne človeške in materialne izgube. Vojna se je končala z zmago zavezniških sil.
-
Med majem 1915 in novembrom 1917 je potekala Soška fronta med Italijo in Avstro-Ogrsko. Soška fronta je bila ena najbolj krvavih in zloglasnih front prve svetovne vojne in je prinesla ogromno človeških žrtev.
-
Leta 1917 je prišlo do ruske revolucije, ki je prinesla konec carističnega režima in vzpostavitev boljševiške oblasti pod vodstvom Lenina. Ruska revolucija je bila pomemben dogodek v zgodovini Rusije in je imela velik vpliv na svetovno politiko. -
Po prvi svetovni vojni je bil ustanovljen nov državni subjekt, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je bil predhodnik kraljevine Jugoslavije. Država je bila ustanovljena v okviru razpadlega avstro-ogrskega cesarstva in je vključevala ozemlja Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore. -
Kraljevina SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena leta 1918, po koncu prve svetovne vojne. Leta 1929 je kraljevina spremenila ime v Kraljevino Jugoslavijo, ki je trajala do konca druge svetovne vojne leta 1945.
-
Od 18. januarja 1919 do 21. januarja 1920 je potekala pariška mirovna konferenca, na kateri so se zavezniške sile dogovarjale o pogojih za mir po prvi svetovni vojni. Konferenca je prinesla ustanovitev Lige narodov in sprejetje Versajske pogodbe, ki je bila glavni mirovni sporazum po prvi svetovni vojni.
-
Obdobje med leti 1920 in 1929 se imenuje zlata dvajseta leta. Gre za obdobje gospodarske rasti in družbene stabilnosti v ZDA in drugih delih sveta, ki je sledilo po koncu prve svetovne vojne. V tem obdobju se je pojavil nov način življenja, ki ga je zaznamovalo povečano povpraševanje po blagu in storitvah ter splošno povečanje življenjskega standarda.
-
- junija 1920 je bila podpisana Trianonska pogodba, ki je med drugim določila meje med Madžarsko in Jugoslavijo. Pogodba je določila, da bo Prekmurje, ki je bilo do takrat del Madžarske, pripadlo Jugoslaviji.
-
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je bil izveden leta 1920 na avstrijskem Koroškem, da bi določil, ali naj ta regija ostane v Avstriji ali se pridruži Kraljevini SHS. Na plebiscitu se je večina volivcev odločila za ohranitev pri Avstriji, vendar so bile zaradi številnih nepravilnosti rezultati sporni. -
Stalinizem je bil totalitarni režim v Sovjetski zvezi, ki se je začel leta 1922 po smrti Vladimirja Lenina in se končal s Stalinovo smrtjo leta 1953. Stalin je bil vodja Sovjetske zveze in je uvedel politiko ene stranke, brutalno represijo nad političnimi nasprotniki, gole žrtve in kolektivizacijo kmetijstva.
-
Med 30. oktobrom 1922 in 3. septembrom 1943 je v Italiji vladal fašizem pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašizem je bil totalitarni režim, ki je prinesel omejevanje državljanskih svoboščin, političnih svoboščin in svobode tiska.
-
Leta 1929 se je začela velika gospodarska kriza, ki je imela velik vpliv na svetovno gospodarstvo in družbo. Kriza je začela v ZDA in se hitro razširila po vsem svetu, kar je prineslo veliko brezposelnost in revščino. -
Od 5. marca 1933 do 8. maja 1945 je v Nemčiji vladal nacizem pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacizem je bil totalitarni režim, ki je bil odgovoren za holokavst in druga grozodejstva med drugo svetovno vojno.
-
Med letoma 1936 in 1939 je potekala španska državljanska vojna med republikanci in nacionalisti pod vodstvom generala Francisca Franca. Vojska pod vodstvom Franca je zmagala in vzpostavila diktatorski režim, ki je vladal do leta 1975. Španska državljanska vojna je bila pomemben dogodek v zgodovini Španije in sveta.
-
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z napadom nacistične Nemčije na Poljsko. Končala se je 3. septembra 1945 z zmago zavezniških sil nad silami osi. Druga svetovna vojna je bila najbolj razsežen in uničujoč konflikt v zgodovini človeštva, ki je zahteval več kot 50 milijonov smrtnih žrtev.
-
- aprila 1941 je nacistična Nemčija napadla Kraljevino Jugoslavijo, kar je pripeljalo do hitre kapitulacije in razpada države. Del ozemlja je bil okupiran, drugi del pa pod nemškim protektoratom.
-
Država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992. Ustanovljena je bila po drugi svetovni vojni in je bila sestavljena iz šestih socialističnih republik (Srbija, Hrvaška, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija) ter dveh avtonomnih pokrajin (Vojvodina, Kosovo). Jugoslavija je sledila svoji lastni poti socializma, ločeni od Sovjetske zveze, in se uveljavila kot vodilna sila gibanja neuvrščenih.
-
OZN ali Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena 24. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. OZN je mednarodna organizacija, ki si prizadeva za ohranjanje svetovnega miru in varnosti, spodbujanje mednarodnega sodelovanja in razvoja ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin -
Hladna vojna je bila obdobje napetosti in konflikta med zahodnim svetom, ki ga je vodila ZDA, in vzhodnim svetom, ki ga je vodila Sovjetska zveza. Obdobje je trajalo od 12. marca 1947, ko je bila podpisana Trumanova doktrina, do 26. oktobra 1991, ko se je Sovjetska zveza uradno razpadla.
https://youtu.be/CH24jtEabdU -
Korejska vojna je trajala od leta 1950 do 1953 in je bila spopad med Severno Korejo, ki jo je vodil Kim Il-sung, in Južno Korejo, ki jo je podpirala ZDA. Po treh letih bojev in pogajanj je vojna končana z oboroženim premirjem, ki je razdelil Korejo na dva dela.
-
Ustanovljena leta 1951 kot prva evropska institucionalna oblika povezovanja. Skupnost je nastala z namenom vzpostavitve skupne trgovine s premogom in jeklom med šestimi državami (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Nemčija) in s tem spodbujanja gospodarskega sodelovanja in preprečevanja vojnega konflikta zaradi teh strateških surovin. -
- oktobra 1954 so bili podpisani London Memorandum in Pariski sporazum, ki sta končala spor med Egiptom in Združenim kraljestvom ter drugimi evropskimi državami, ki so bile vpleteni v spor o nacionalizaciji Sueškega prekopa.
-
Je politično gibanje, ki se je oblikovalo med hladno vojno kot tretja pot med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Bilo je ustanovljeno na konferenci v Bandungu, Indonezija, leta 1955, in je združevalo večinoma neopredeljene in kolonialne države. Cilj gibanja je bil zagovarjati politiko neuvrščenosti in neodvisnosti ter se izogibati vpletenosti v vojaške in politične bloke. -
Vietnamska vojna se je odvijala od leta 1955 do leta 1975 in je bila konflikt med Severnim Vietnamom in Južnim Vietnamom ter ZDA. Vojna je bila del hladne vojne, ki se je vodila med ZDA in Sovjetsko zvezo. Končana je bila z zmago severno-vietnamskih sil in ponovno združitvijo Vietnama.
-
Ustanovljena s Pogodbo Rimskega sporazuma. EGS je nadgradnja Evropske skupnosti za premog in jeklo ter je vključevala iste države članice. Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami, odpraviti ovire za prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ter spodbujati gospodarsko sodelovanje. EGS je kasneje postala ena izmed treh stebrov Evropske unije (EU) in se združila z drugimi evropskimi skupnostmi za oblikovanje Evropskih skupnosti. -
Kubanska kriza je bila najbolj nevarna faza v hladni vojni med ZDA in Sovjetsko zvezo. Kriza je izbruhnila, ko je Sovjetska zveza v tajnosti namestila jedrske rakete na Kubi. Kriza se je razvila v nevarno konfrontacijo med ZDA in Sovjetsko zvezo, vendar se je končala, ko je Sovjetska zveza umaknila rakete iz Kube, ZDA pa je obljubila, da ne bo več poskušala zrušiti kubanskega režima. -
Na ta dan je ameriška misija Apollo 11 uspešno pristala na Luni. Astronavti Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin sta postala prva človeka, ki sta stopila na površino Lune. Ta dogodek je pomemben mejnik v zgodovini vesoljskih raziskav in poudarja dosežke človeštva v raziskovanju vesolja. -
V jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski SSR (danes Ukrajina) je prišlo do katastrofalne jedrske nesreče. Eksplozija reaktorja 4 je sprostila velike količine radioaktivnega sevanja, kar je imelo hude posledice za okolje in zdravje ljudi. Ta nesreča velja za eno najhujših jedrskih nesreč v zgodovini in je močno vplivala na javno mnenje o jedrski energiji ter povečala osveščenost o varnosti jedrskih objektov. -
V tem mesecu je bil v Sloveniji sprejet dokument, imenovan Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije. Deklaracija je bila ključen korak proti osamosvojitvi Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. S tem je Slovenija izrazila svojo politično neodvisnost in suverenost ter utrla pot k osamosvojitvi, ki se je zgodila leta 1991. -
V številnih državah, predvsem v nekdanjih komunističnih državah, izvedene prve večstrankarske volitve po desetletjih enostrankarskega sistema. To je bilo pomembno obdobje političnih sprememb in prehoda v demokracijo, ki je zaznamovalo začetek postkomunistične ere v teh državah. -
Na tem datumu je bil v Sloveniji izveden plebiscit, na katerem so se volivci izrekli o osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije. Več kot 88% udeležencev je glasovalo za samostojnost Slovenije, kar je bilo ključno za nadaljnje korake v procesu osamosvajanja. -
V tem obdobju je Slovenija izvedla denacionalizacijo in privatizacijo, kar je pomenilo prehod od socialističnega gospodarstva k tržnemu gospodarstvu. Denacionalizacija je vključevala povračilo premoženja, ki je bilo nacionalizirano med komunističnim režimom, njegovo vrnitev prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem ter privatizacijo podjetij, ki so prešla v last zasebnikov. Ta proces je pomembno vplival na preoblikovanje gospodarstva Slovenije.
-
Naslednji pomemben dogodek v zgodovini Slovenije je bil 26. junij 1991, ko je Slovenija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil ključni trenutek v osamosvojitvenem procesu. -
Po razglasitvi samostojnosti je Jugoslovanska ljudska armada poskušala preprečiti osamosvojitev Slovenije z vojaško silo. Ta kratka vojna, znana kot Vojna za Slovenijo, je trajala od 27. junija do 3. julija 1991. Slovenija je uspešno obranila svojo neodvisnost, JLA pa se je umaknila iz ozemlja Slovenije.
-
Na ta dan je bila sprejeta slovenska ustava, ki je določila temeljne zakonodajne, izvršilne in sodne strukture ter pravice in svoboščine državljanov Slovenije. Sprejetje ustave je bilo pomemben korak pri oblikovanju demokratične in pravne države. -
Ustanovljena leta 1992 s podpisom Maastrichtske pogodbe. EU je politična in gospodarska združba evropskih držav, ki si prizadeva za povečanje sodelovanja med državami članicami. EU si prizadeva za skupne politike na področjih, kot so notranji trg, skupna kmetijska politika, skupna valuta (euro), zunanja politika in varnost ter številna druga področja. -
Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO) 29. marca 2004. To je bil pomemben korak za Slovenijo v krepitvi svoje varnosti in sodelovanju z drugimi članicami zavezništva. -
Slovenija je postala članica Evropske unije (EU) 1. maja 2004 skupaj z drugimi desetimi državami. To je bil ključni mejnik v integraciji Slovenije v evropsko politično in gospodarsko skupnost ter je odprl nove priložnosti za gospodarski razvoj in sodelovanje. -
Slovenija je 1. januarja 2007 postala del euroobmočja in uvedla evro kot svojo uradno valuto. To je pomenilo prehod od slovenskega tolarja na evro ter olajšalo trgovino in povezovanje z drugimi članicami evrskega območja. -
V tem obdobju je svet doživel globalno finančno in gospodarsko krizo, ki je imela pomembne posledice tudi za Slovenijo. Gospodarska kriza je povzročila upad gospodarske dejavnosti, padec BDP-ja, visoko brezposelnost in težave v bančnem sektorju. Slovenija se je soočala z izzivi reševanja bank in izvajanja ukrepov za okrevanje gospodarstva.
-
V marcu 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija WHO razglasila pandemijo novega koronavirusa, znanega kot COVID-19. Slovenija se je soočila z resnimi izzivi zaradi širjenja virusa. Vlada je uvedla vrsto ukrepov, kot so omejitve gibanja, zaprtje šol in podjetij ter druga preventivna pravila, da bi zajezila širjenje virusa in zaščitila javno zdravje državljanov. Epidemija COVID-19 je imela pomembne vplive na zdravstvo, gospodarstvo in družbeno življenje v Sloveniji.