-
4500 pr Kr. prazgodovinske kulture; 4 tisočletje pr Kr. se je Egipt združil v enotno državo. -
Ustvarili so pisavo zaradi potrebe po lažjem delovanjem državne uprave. Pisali so višji, bolj izobraženi sloji, pisali so na glinene tablice. -
To so bile Kiš, Nipur, Lagaš, Uruk, Ur, Eridu
Ukvarjali so se s kmetijstvom, družba je bila razdeljena na vrhovne svečenike, plemstvo in meščane. Sumerci so bili odvisni od namakalnega poljedelstva. -
zgrajena 3. tisoč pr. Kr., vrhunec dosegla 2. tisoč. pr. Kr.
nadzor nad potjo med Azijo in Evropo
legenda o Trojanskem konju, Odiseja in Iliada -
Faraon Menes ali Narmer je bil zaslužen za združitev spodnjega in zgornjega Egipta. Prestolnica je bila v mestu Memfis.
-
Memfis, države so se delila na okrožja, vladali so faraoni 4. dinastije (Keops, Mikerin, Snefru), gradnja piramid. -
Sargon I. si je podredil sumerske mestne države in ustanovil akadsko kraljestvo. Prestolnica je bila v mestu Akad. Širili so ozemlje, dosegli so razcvet kraljestva. Z notranjemi nemiri se je imperij slabšal in razpadel.
-
Na Kreti 2200 pr. Kr. prva visoka civilizacija v grškem prostoru. Plemiške družine so gradile palače (politično in gospodarsko središče); začetek trgovine, pomen žensk- pojavljajo se v javnosti
Keramika, mojstri obdelovanja kovin
Geološko nemirno območje- potresi, izbruhi vulkanov
slikovna linearna A pisava -
Egipt se spet razdeli, za oblast se borijo Nomarhi
-
Priselila so se grška plemena Ahajci, Dorci, Jonci in Eolci, ki so se spopadali s staroselci. Okoli 1600 pr. Kr ustanovili utrjena mesta in države (Mikene, Tirint), megaron, razvoj trgovine in gradbeništva, organizirana vojska in centralna uprava.
Propad 12.stol. pr. Kr. ob dorski selitvi -
Vladarji iz Teb ponovno združijo Egipt, prestolnica v Tebah.
Faraon Sezostris III. je razpustil službo nomarhov in centraliziral državo.
Imeli so dobro izurjeno vojsko, nove obdelovalne površine, razcvet literature in umetnosti... -
Uporabljali so jo Minojci, ni še razrešena, malo zapisov
-
Talionsko načelo, napisano je bilo na klinopis. -
V 19.stol pr. Kr. so se naselili semitski Amoriti v Mezopotamijo in zgradili mesto Babilon. Vrh je doseglo v 18.stol pr. Kr. s kraljem Hamurabijem -
prihod Hiksov, prestolnica v Avarisu
-
Faraon Ahmose: premagal Hikse in združil Egipt.
Egipt postane velesila v Sredozemlju.
Tutmozis III.: razširil območje na jugu in na severovzhodu.
Amenofis IV.: uvedel vero v enega boga.
Ramzes II. :spopad s Hetiti pri Kadešu in podpis prve mirovne pogodbe.
Ramzes III.: ubranil Egipt pred ljudstvi z morja.
Začetek uporabe železa. -
Uporabljali so jo mikenski grki v osrednji Grčiji -
Položaj velesile v 14stol. pr. Kr.
Kralj Asurbanipal II.
Asirsko kraljestvo uniči Babilonija 614pr. Kr. -
Največji polis v osrednji Grčiji, nastal je na ravnem griču, prebivalci: jonci, ukvarjali so se s trgovina, kmetijstvom.
Oblike vladanja: najprej kraljevia, potem aristokracijo (devet arhontov) Drakon: zbral in uredil zakonske predpise
Solon: odpustil dolgove kmetom, zemljiški maksimum, prepovedal suženjstvo
Timokracija: delitev državljanov premoženje: petstomernikarji, konjeniki, uprežniki, teti
Pejzistrat: s prevaro je prišel na oblast
Kelestejn:10 fil
Ostakizem: glasovanje proti tiraniji -
Propad mikenske civilizacije, konec bronaste dobe- začne se železna doba
Dorci so začeli poseljevati V in J obalo Peloponeza, Kiklade in Sporade in J obalni pas Male Azije. To je trajalo več desetletij. Stapljali s starim prebivalstvom (Ahajci, Jonci, Eolci).
S MA: Eolija, osrednja MA: Jonija, J MA: Dorida.
Nastanejo majhne kraljevine, ki jih vodijo lokalni kralji. Družba se deli na: samosvoje plemstvo, svobodnjake, sužnje, tete.
Grki 800 pr. Kr. začnejo ponovno pisati- grški alfabet -
Kriza po smrti Ramzesa III.; Egipt razpade, J Egipt si je prisvojil kušitsko kraljestvo- 25. dinastija črnih faraonov. Na oblast pridejo Asirci
-
Po dorski selitvi 8. stol. pr. Kr. zaradi povečanja preb. nastanejo polis. Nastale so na vzpetinah zaradi varnosti, polis je sestavljal mesto in kmečko zaledje. Bile so majhne po površini (izjemi: Spatra, Atene)
Avtonomija, elevterija, avtarkija, agora, stoia
Oblike vladanje: Kraljevina, Aristokracija, Tiranija, Oligarhija, Demokracija -
12-8. stol. Pr. Kr. so Sparto ustanovili Dorci, ko so poselili J Peloponeza (Lakonijo), tam so staroselce spremenili v Helote.
Imeli so strogo vojaško organizirano družbo.
Prebivalstvo: Spartiati, Peroiki in Heloti
Politična ureditev: Dva kralja, efori, gruzija, apelaž
Spartianska vzgoja, peloponeška zveza -
Nov način bojevanja, skupina težko oboroženih pešcev (Hoplitov) v tesno stisnjeni vrsti. -
Asirci za kralja postavijo kneza iz Saisa (26. saitska dinastija).
Perzijski kralj Kambiz II. porazi egipčansko vojsko in osvoji Egipt.
Aleksander Veliki prisvoji Egipt brez boja.
Po njegovi smrti zavlada Ptolemaj I. (ptolemajska dinastija).
Vladali do 30. leta pr. Kr.(zadnja vladarica je bila Kleopatra), nato se Egipt priključi Rimskemu imperiju. -
Kaldejci premagajo asirsko oblast
Kralj Nabukadnezar II.
539 pr. Kr. premagajo jih perzijci- Kir Veliki -
Jonski upori: 500 pr. Kr. jonske kolonije se uprejo pod vodstvom Mileta, perzijci zmagajo
490 pr Kr. napad perzijcev pod vodstvom Dareja I.-grki zmagajo zaradi falange, Perzijci so bili slabo oboroženi
480 pr. Kr. ponoven napad Perzijcev: kralj Kserks
izoblikuje se helenska zveza
Bitka pri Temopilah: spartanski kralj Leonidas, prednosti terena- Perzijci zmagajo
Bitka pri Salamini: pomorska bitka, zmaga grkov
Bitka pri Platajah: 479 pr. Kr. grki premagajo perzijce, Janci pregnali Perzijce
