-
Takrat je v Angliji zavladala kraljica Viktorija, zato tej dobi rečemo viktorijanska doba, Velika Britanija se je močno industrializirala. Konča se leta 1901 z njeno smrtjo. -
Avtonomijo skušajo doseči s silo. -
Med letoma 1820 in 1848 so Sicilijo pretresli preobrati , ki so kuliminirali 12.1.1848 z ljudsko vstajo, ki jo je vodil Giuseppe La Masa. Razglašena sta bila parlament in ustava. Vest o izbruhu revolucije se je hitro razširila po Evropi in v mnogih državah dobila podpornike. -
Kraljestvi dobita zahtevano ustavo. -
V Franciji želijo razširiti volilno pravico, zato se v letu 1847 začne kampanja, ki traja v leto 1848. -
Razglašena je republika in vzpostavljena začasna vlada, ki je skušala zadovoljiti zahteve revolucionarjev. -
Marca je na območju Avstrijskega cesarstva izbruhnila revolucija, demonstranti so bili razgnani, vendar je kancler Metternich moral odstopiti. -
Avstrijsko cesarstvo je obljubilo ustavo, svobodo tiska in združevanja, ter ustanavljanja narodnih gard. -
Sardinski kralj Karl Albert je napovedal vojno Avstrijskemu cesarstvu. Italijani so bili proti Avstrijcem neuspešni. -
Slovanski kongres pod vodstvom Palackya je potekal v Pragi med 2. in 12. junijem leta 1848. Zahtevali so izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze, vendar se je tem težnjam dunajska vlada z vojsko zoperstavila. -
Odpravljen je fevdalizem in vpeljana ustava.
-
Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala med 24. in 25. julijem med vojsko Avstrijskega cesarstva in Kraljestva Sardinije. Avstrijska vojska zmaga in sardinsko vojsko prisili v premirje. -
Odpravil je cenzuro, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, za zvezno zastavo pa crno-rdeco-zlato tribarvnico, ki je bila prej prepovedana. -
Franc Jožef zasede prestol po sestopitvi njegovega strica Ferdinanda I. -
Prepričljivo zmaga na volitvah, pri tej zmagi so odločilno vlogo igrali glasovi podeželanov. Postal je prvi predsednik republike v francoski zgodovini. -
V Rimu so razglasili republiko. Poleti vojaška pomoč Louisa Napoleona oblast znotraj papeske drzave ponovno zdruzi v roke ppeza. -
Razpustil je parlament, strl je vsa revolucionarna vrenja in ukine nacionalna gibanja in demokraticne dosezke. -
Avstrijsko cesarstvo prisili Prusijo k obnovitvi Nemške zveze. -
Potekala je med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo, koncala se jez Ruskim porazom. Potekala je od leta 1853 do leta 1856. -
Louisu Napoleonu zagotovi desetletni predsedniski mandat, kasneje se da razglasiti za francoskega cesarja Napoleona III. Stem je konec republike. -
Giuseppe Garibaldi skupaj s prostovoljci zasede Sicilijo in jo izroči Piemontu, sestavi začasno vlado in razglasi splosno vojasko obveznost. -
Izda jo Franc Jožef in s tem dokončno odpravi neoabsolutizem, ter preoblikuje državo v ustavno monarhijo in uvaja federalizem. -
Nov italijanski parlament v Torinu razglasi Kraljevino Italijo. -
Izvolitev Otta von Bissmarcka za ministerskega predsednika Prusije predstavlja pomemben mejnik v procesu združevanja. -
Garibaldi gre s 3000 prostovoljci nad Rim zaradi pritiska drugih sil pohod ustavi italijanska vojska, Garibaldi pa je ranjen in ujet. -
Danska se je borila proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Avstrijsko cesarstvo in Prusija sta zavzela Schleswig in Holstein, vzpostavljeno je bilo skupno upravljanje obeh pridobljenih pokrajin. -
Avstrijsko-Pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovim zaveznikom Prusijo ter njenimi Nemškimi zavezniki leta 1866. Prusija je v vojni zmagala in tako postala naj močnejša sila v Nemčiji. -
V Budimpesti sta za madzarski kraljevi par kronana Franc Jožef in Elizabeta Bavarska. -
zakon o drustvih, zakon o splosnih pravicah drzavljanov nadzor nad solstvom prevzame drzava, splosna in obvezna solska obveznost. -
Francosko-Pruska vojna je potekala med drugim Francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19. julijem 1870 in 10. majem 1871. Popolna Prusko-Nemška zmaga je omogočila dokončno združitev Nemčije po pruskim kraljem Viljemom I. -
V Versaillesu so razglasili Nemško cesarstvo. Prvi nemški cesar je postal pruski kralj Viljem I., Otto von Bissmarck pa je postal ministerski predsednik. -
vstajniki razglasijo samoupravo, vlada pa pobegne iz Pariza.
-
Francoska vojska napade Pariz in v sedmih dnevih prevzame oblast v mestu, ter premaga vstajnike. -
Rusko-turška vojna je bila med koalicijo vzhodnoevropsko pravoslavnih držav pod vodstvom Ruskega carstva. Rusi so hoteli ponovno zavzeti ozemlja, ki so jih izgubili v Krimski vojni in osvoboditi balkanske narode izpod Osmanskega cesarstva. Končala se je z zmago Rusov leta 1878. -
sklene jo Aleksander III. zaradi zavarovanja pred morebitno vojno z Nemčijo. -
Boljševiki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratične delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917. -
Vojna je izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku iz Mandžurije. Vojna se je končala z zmago Japonske. -
V Peterburgu je potekala splosna stavka 150000 delavcev, ki so korakali proti carski palaci in zahtevali uveljavitev clovekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Carska vojska je zacela streljati na protestnike. -
Uvedena je bila splosna moska in enaka volilna pravica. -
V Sarajevu je Franca Ferdinanda in njegovo ženo ustrelil Gavrilo Princip. Avstro-Ogrska Srbiji napove vojno.
