-
Ljudje se stalno naselijo v porečjih Nila v Egiptu in Evfrata ter Tigrisa v Mezopotamiji. Hrano so pridelovali z umetnim namakalstvom. Razvilo se je namakalno ali irigacijsko poljedelstvo. -
Sumerski svečeniki so jo ustvarili za laže delovanje državne uprave in trgovskega poslovanja. Beležili so pobrane davke, pisali pogodbe ter zakone -
Razširila se je uporaba bakra. Bili so mojstri umetne obrti, izdelovali nakit, orodja. Pomembno je bilo kmetijstvo in obrt. -
Nastale so v Mezopotamiji, ustvarili pa so jih Sumerci, zaradi procesa irigacije. Mestne države so se imenovale Kiš, Nipu, Lagaš, Eridu, Ur in Uruk. V teh državicah so se prebivalci najbolj ukvarjali s kmetijstvom in poljedelstvom.
-
Vladali so faraoni prvih treh dinastij. Združili so spodnji in zgornji Egipt.
-
Prestolnica je bila mesto Memfis. Država se je delila na nome, ki so jih vodili nomarhi. Faraoni so bili prikazani kot kralji in bogovi. Staro kraljestvo se je začelo s faraoni 4. dinastije (Snefru, Keops, Mikerin so zgradili piramide). Moč faraonov je počasi pojemala, krepili so se nomarhi. S koncem 6. dinastije je bilo konec Starega kraljestva.
V prvem vmesnem obdobju (2150-1994 pr.n.št.) je bil Egipt razdeljen, za oblast so se borili nomarhi. -
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopotamiji. Kralj Uruka, Lugalzagezi II. poskusi podrediti vse sumerske državice v eno samo veliko državo, a mu ne uspe. Kasneje to uspe kralju Sargonu. Nastane Akadsko kraljestvo, to je starodavni semitski imperij s središčem v mestu Akad, ki je združevalo vse avtohtone Akadsko govoreče Semite in sumerske govorce pod eno, praviloma večjezično kraljestvo.
-
Prva visoka kultura v grškem prostoru. Ležala je na Kreti. Razvije se trgovina in kmetijstvo, plemiške družine gradijo palače. Poudarek na sproščenem življenjskem slogu in uživanju. Leži na geografsko nemirnem in potresnem območju. Leta 1375 pr.n.št. doživi katastrofo(naravna katastrofa ali vpad tujih ljudstev) -
Priseljevala so se tuja ljudstva (Ahajci, Jonci, Dorci, Eolci), ki so se stapljala z staroselci. Kasneje so ustanovili več mest in držav, med njimi pa so izstopale Mikene. Družba se je hitro spreminjala. Središče plemiškega življenja je bil megaron, kjer so potekale razne večerje in slavja. Za razliko od Minojske civilizacije je tukaj prevladovalo vojno in bojno življenje. Mikenska družba je propadla ob dorski selitvi v 12 stol. pr.n.št.
-
Egipt se ponovno združi. Prestolnica je bila Tebe. Najbolj znan faraon je bil Sezostris II., ki je razpustil službo nomarhov in centraliziral državo. Imeli so izurjeno vojsko, nove obdelovalne površine, širila se je trgovina. Razcvet kulture in umetnosti.
V drugem vmesnem obdobju se je Egipt oslabel, zaradi prihoda Hiksov. -
V Mezopotamijo so se naselili semitski Amoriti in zgradili mesto Babili, ki so ga Grki imenovali Babilon. Vrh je dosegla s kraljem Hamurabijem, ki je pod enotno oblastjo združil vse Medrečje in ustvaril pomemben zakonik s katerim je dosegel pravosodje in red.
-
Hamurabija so nasledili šibki vladarji. Položaj velesile v 14. stoletju pr.n.št. Najbolj znan kralj Asurbanipal II., ki je zgradil knjižnico in ustanovil vojaško družbo. Leta 614 pr.n.št. je Babilonija uničila kraljestvo.
-
Faraon Ahmoze premaga Hikse in spet združi Egipt. Prestolnica Tebe. Egipt postane velesila, ozemlje se širi na jug in severovzhod.
Faraon Amenofis IV. uvede vero v enega boga. Faraon Ramzes II. se spopade s Hetiti pri Kadešu. Ramzes III. ubranil Egipt pred ljudstvi z morja-prva znana pomorska bitka v zgodovini.
Tretje vmesno obdobje (1075-664 pr.n.št.)- kriza po smrti Ramzesa III. Egipt razpade na več delov, južni Egipt si je prisvojilo Kušitsko kraljestvo (črni faraoni). -
Ljudstva se začnejo seliti in preseljevati, kar je sledilo do tega, da so različna ljudstva zavzela različne dele Grčije. Eolci so zavzeli sever, Dorci jug, Jonci pa osrednji del. Mikenska civilizacija propade, kar pripelje do tega, da raven življenja upade, začne primanjkovati pisnih virov,...
-
Lega na jugu Peloponeza-Lakonija. Staroselcem odvzamejo pravice in jih spremenijo v državne sužnje ali helote. Imeli so razvito obrt in živahno umetniško življenje. Začne jim primanjkovati zemlje, zato zavzamejo Mesenijo in njene prebivalce spremenijo v helote. Špartanci so se bali upora helotov, saj je bilo razmerje med njimi zelo veliko, zato so državo militarizirali in uvedli politično ureditev imenovano Velika retra.
-
Po dorski selitvi so se zaradi rasti prebivalstva razvile večje skupnosti ljudi. Te so se razvile v krajevno organizirane skupnosti iz teh pa so se razvile polis. Polis si lahko predstavljamo kot mestno državo iz Mezopotamije, vendar v Grčiji in s svojimi značilnostmi. Polis so majhne, z nekaterimi izjemami. Ponavadi niso bile večje od 100km2 in so štele okoli 5000-10000 prebivalcev. Zaradi varnostnih razlogov nastanejo na vrhu gričev. Vsaka polis je imela svoje zakone, mestne bogove,... -
Druga velika kolonizacija Grkov. Ob obalah Sredozemskega in Črnega morja so ustanovili okoli 100 kolonij. Glavni vzrok je bilo primanjkovanje rodovitne prsti. Na vzhodu so kolonisti najprej naselili jug Italije in Sicilijo. Kasneje so poselili še obalo Španije in Francije. Grška kultura se je razširila po vsem Sredozemlju.
-
Največja polis v osrednji Grčiji. Nastanejo na Akropoli. Imeli so Jonsko prebivalstvo. Najprej jim je vladal kralj, kasneje pa ga je odstavilo ljudstvo in začelo upravljati mesto z devetimi arhonti. Ti so poveljevali vojski, sprejemali zakone in vodili sodne postopke. Atene so imele številne probleme, kot pretirana zadolženost kmetov in nepravična delitev premoženja. -
Ko se je pleme Kaldejcev iz ljudstva Aramejcev znebilo asirske oblasti, je ustanovilo Novobabilonsko kraljestvo. Država je obsegala južno Mezopotamijo, Sirijo in Palestino ter postala velesila s kraljem Nebukadnezarja II., pod vodstvom katerega je uničila kraljestvo Juda in njeno prestolnico Jeruzalem. Tamkajšnje prebivalce Izraelce so zasužnjili -
Jonski upor:grška mesta se zapletejo v spor, zaradi izgube avtonomije in slabega gospodarstva. Jonske kolonije se uprejo pod vodstvom Mileta. Na koncu zmagajo Perzijci.
Napad Perzijcev pod Darejem: kralj hotel kaznovati Atene zaradi pomoči pri Jonskem uporu. Sledi napad Grčije preko morja. Bitka pri Maratonskem polju in zmaga Atencev.
Zadnji napad Perzijcev:poveljstvo Kserksa. Dogovor za istočasni napad. Oblikovanje Helenske zveze.
Vzroki grške zmage: bolje poznano območje, boljša oprema, morala -
Ustanovijo obrambno zvezo(Delsko-Atiška zveza). Najvplivnejši politik je bil Perikles, ki je hotel v politiko pritegniti čim več atenskih državljanov. Ustvaril je plačane javne službe, ki so spodbudile revne državljane k delanju z javnimi zadevami. Najpomembnejše politične ustanove v mestu so bile areopag, bule, eklezija in helieja.