-
Prva pisava
-
Prve civilizacije so se razvile ob velikib rekah. Značilnosti so: razvij mest in države, poklicev, pisave… -
Začetek prvih civilizacij, Egipt, Mezopotamija, ... Razvile so se prve pisave
-
Obdobje deloma sovpada s klasičnim starim vekom, ki označuje čas Grkov in Rimljanov od približno 8. stoletja pr. n. št. do 5. stoletja.
Antična Grčija opisuje grško govoreči del sveta v tistem obdobju in torej ne vključuje le geografskega območja sedanje Grčije, temveč so k njej spadali še: Ciper, Egejski otoki, obalnipas Male Azije, Sicilija in J Italija in grške naselbine na obalah Kolhide, Ilirije, Trakije, Egipta, Cirenajke, J Galije, VZ in SVZ del Iberskega polotoka in Iberija. -
-
Je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Značilno je, da je poleg mesta obsegala tudi podeželje. Imele so okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km² (izjema sta Atene (2550 km2) in Antična Šparta (8440 km2)). Središče polisa je bil trg ali agora (ἀγορά). Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Lahko so nastali z združevanjem več vasi ali pa ob vzpetinah. Najpomembnejši polisi so bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet. -
-
Rimska republika je bila oblika vladavine v starem Rimu med leti 509 in 27 pr. n. št. V tej obdobju je Rimski imperij deloval kot republika, kjer so imeli državljani določeno stopnjo političnega vpliva. Voditelji, imenovani senatorji, so bili izvoljeni na volitvah, vendar so oblast dejansko izvajali patriciji, pripadniki najvišjega družbenega sloja. Rimska republika je bila temeljna stopnja razvoja rimskega političnega sistema, preden je sledila preobrazba v cesarstvo.
-
-
Glavni vzrok za grško-perzijske vojne so bila perzijska osvajalna prizadevanja.
Grčija in Perzija sta se spopadli za Sredozemlje kot gospodarsko območje.
Grški vojaki so se borili za osebno svobodo in politični red, ki je bil naprednejši od perzijskega. To jim je dajalo moč in voljo, zato so bili v psihološki prednosti. Grška vojska je bila bolj homogena in opremljena, nasprotno pa je bila perzijska vojska sestavljena iz najrazličnejših podjarmljenih narodov in slabše opremljena. -
Aleksander Veliki, znan tudi kot Aleksander III. Makedonski, je bil izjemno vpliven vojaški strateg in vladar, ki je v 4. stoletju pr. n. št. ustvaril eno največjih imperijev v zgodovini. S svojo vojaško genialnostjo je osvojil ogromna ozemlja in razširil grško kulturo ter pustil dolgotrajen vpliv na politiko, umetnost in zgodovino.
-
-
Punske vojne so bile serija konfliktov med Rimsko republiko in Kartaginci med leti 264 in 146 pr. n. št. Vojne so bile posledica tekme za prevlado v Sredozemlju. Kartagina, močno morsko trgovsko mesto v današnji Tuniziji, je bila glavna nasprotnica Rima. Konflikti so vključevali znane vojaške voditelje, kot sta bila Hanibal in Scipion Afriški. Rimljani so končno zavzeli Kartagino in uničili njeno moč, utrjujoč svojo prevlado v regiji.
-
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in pisatelj, ki je živel med letoma 100 in 44 pr. n. št. Kot voditelj je osvojil Galijo, uvedel pomembne politične reforme in prispeval k preoblikovanju Rimskih republikanskih institucij. Kljub svoji uspešni karieri je bil atentiran leta 44 pr. n. št., kar je sprožilo politične pretrese in končno vodilo do vzpona rimskega cesarstva.
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimska politična figura, ki je vladal med letoma 27 pr. n. št. in 14 n. št. Po smrti Julija Cezarja je postal vodilna osebnost rimskega cesarstva. Znan je bil po svoji politični veščini in uspešnih vojaških kampanjah, ki so utrdile njegovo oblast. Avgust je uvedel pomembne reforme in omogočil obdobje miru in stabilnosti, znano kot "Pax Romana". Bil je prvi rimski cesar in pustil trajen pečat na zgodovini Rimskega imperija.
-
Nastalo je leta 27 pr. n. št., ko je Oktavijan August prevzel oblast in postal prvi rimski cesar. To obdobje je zaznamovalo prehod iz rimske republike v centralizirano avtokratsko vladavino. Rimsko cesarstvo je segalo od Britanije do Egipta in trajalo več kot 400 let. Pod cesarji, kot sta bila Trajan in Hadrijan, je cesarstvo doseglo vrhunec moči. Rimsko cesarstvo je pustilo pomemben vpliv na politiko, kulturo, arhitekturo. Padlo je leta 476, ko ga je zavzel Odoaker, kar je označilo konec antike
-
Začetek krščanstva sega v 1. stoletje n. št., ko je Jezus Kristus, verski učitelj in mesija, začel oznanjati svoje nauke in ustanovil novo vero. Njegovo učenje in življenje sta imela pomemben vpliv, širjenje krščanstva pa so nadaljevali njegovi apostoli. Krščanstvo je postopoma pridobivalo privržence in postalo ena najpomembnejših svetovnih religij z milijoni sledilcev po vsem svetu. -
Rimski imperij se je razdelil na zahodni in vzhodni del leta 395 n. št. po smrti cesarja Teodozija I. Zahodni del je padel leta 476, medtem ko je vzhodni del, imenovan Bizantinsko cesarstvo, trajal vse do leta 1453. -
-
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu po sprejetju edikta Milanskega leta 313 n. št. s strani cesarjev Konstantina Velikega in Licinija. Edikt je zagotovil svobodo veroizpovedi kristjanom in končal preganjanje. Leta 380 je cesar Teodozij I. s sprejetjem edikta vzhodnemu in zahodnemu delu cesarstva uradno priznal krščanstvo kot državno vero. To je pomembno prispevalo k širjenju in utrditvi krščanstva v Rimskem cesarstvu. -
Propad Zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil postopen proces, ki se je začel v 4. stoletju n. št. Sčasoma so se pojavile številne notranje in zunanje težave, kot so politične nestabilnosti, invazije barbarov, gospodarske težave in vojaške porazi. Leta 476 n. št. je Odoaker, germanski vojskovodja, strmoglavil zadnjega zahodnega cesarja Romula Augusta, s čimer se je formalno končalo Zahodno rimsko cesarstvo. -
Deli se na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek. V zgodnjem srednjem veku se je v Evropi odvijalo preseljevanje ljudstev, Germanskih v sredini in Slovanskih na Vzhodu Evrope.
Do začetka visokega srednjega veka se je izoblikovala fevdalna ureditev. V njej so največjo oblast nosili visoki plemiči z velikimi zemljiškimi posestmi.
Na začetku poznega srednjega veka je Evropo hudo prizadela kuga. Pozni srednji vek je obdobje gospodarske krize in vojaških spopadov. -
Cesar Justinijan I., vladar Bizantinskega cesarstva (527-565 n. št.), je znan po obnovi rimskega imperija. Uveljavil je Corpus Iuris Civilis, zbirko zakonov, in financiral gradnjo cerkva, kot je Hagia Sophia. Osvojil je del severne Afrike in Italije, vendar so sledile izgube ozemlja. Justinijan je pustil pomemben pečat na političnem, pravnem in arhitekturnem področju.
-
Rim je bil ustanovljen v 8. stoletju pr. n. št. kot majhno naselje ob reki Tibera. Po legendi ga je ustanovil Romul, ki je postal prvi kralj Rima. Sčasoma se je mesto širilo in razvijalo ter postalo politično, vojaško in kulturno središče rimskega imperija. Rim je bil pomembno mesto vse do padca Zahodnega rimskega cesarstva leta 476. Njegova ustanovitev je postavila temelje za eno najvplivnejših civilizacij v zgodovini. -
Novi vek je obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem 1. svetovne vojne leta 1918. Zelo se je razvila znanost. Iznajdbe, npr. parnega stroja, električne energije, itd. so povzročile precejšnje spremembe v življenju ljudi. Je najkrajše zgodovinsko obdobje.
-
Svet med obema vojnama (1918 – 1939).
2. svetovna vojna (1939-1945).
Hladna vojna (1945 – 1990).
Polpretekla zgodovina (1990 – danes) – obdobje globalizacije in splošnega povezovanja sveta s pomočjo sodobnih tehnologij.