-
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov zgodovine.
-
Od nastanka do vzpona civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonsk ter kasneje starogrška, rimska in druge.
-
Feničanska civilizacija (Sredozemsko morje), Civilizavije v Mezopotamiji (reki Evfrat in Tigris), Civilizacije na Kitajskem (Rumena in Modra reka), Egipčanska civilizacija (reka Nil), Judovska civilizacija (reka Jordan, Sredozemsko more, jezera), Civilizacije v Indiji (reki Ganges in Ind).
-
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti
-
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
-
Major Avstro-Ogrske vojske, ki je vodil Slovence v boj za celotno Spodnjo Štajersko. Z odlično taktiko sojo zavzeli in jo kasneje priznali Slovencem. Naknadno je prevzel tudi vodenje obrambnih sil Države SHS na Štajerskem in v Delu vzhodne Koroške
-
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Zaradi napetega ozračja med Srbijo in Avstro-Ogrsko je 28. junija 1914 avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand obiskal Sarajevo. Tam je nanj izvedel atentat mladi Gavrilo Princip. Avstro-Ogrska je ta atentat izkoristila za še večji pritisk na Srbijo. Avstro-Ogrska nato napove vojno Srbiji 28.julija 1914
-
Dva tabora: antantne in centralne sile, tekmovanje in napetosti med njimi leta 1914 privedejo do vojne, atentat na Franca Ferdinanda. Oblikuje se več front med različnimi državami, bojevanje vojakov je pozicijsko. Je totalna vojna (vpletene države vse svoje vire namenile bojevanju). leta 1917 ruska revolucija ustavi bojevanje na vzhodni fronti. Slovenci podpišejo majniško deklaracijo. Prva svetovna vojna se konča novembra 1918 in za sabo pusti grozne posledice, ter velike politične spremembe.
-
Potekala na pobočjih reke Soče v dolžini preko 90 km. Eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, prvi boji - 23. maja 1915, italijanske enote prestopijo mejo. Avstro-ogrski vojska organizira obrambo ob reki Soči. 2leti - enajst italijanskih ofenziv brez uspeha, veliko izgub. 24. oktobra 1917 Avstro-Ogrska in Nemčija sprožita 12. soško bitko (čudež pri Kobaridu), dokončen uspeh. V naslednjih dneh razpade celotna italijanska fronta med Švico in Tržaškim zalivom. Italijani se umaknejo.
-
V Rusiji so velike vojne izgube, vsesplošno pomanjkanje in avtokratska oblast carja povzročili veliko nezadovoljstvo prebivalstva. Boljševiki so 25. oktobra 1917 izvedli boljševiško revolucijo, po kateri so prevzeli oblast z državnim udarom in Rusijo spremenili v socialistično državo.
-
Ob razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci z Južnimi balkanskimi državami ustvarili Državo SHS. Slovenci so prejeli so lastno državno oblast. Ker se je Država SHS spopadala z veliko težavami se je kasneje priključila Kraljevini Srbiji in nastala je Kraljevina SHS, ki je bila kulturno, gospodarsko in versko zelo raznolika država.
-
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
-
Januarja 1919 se v Parizu začne mirovna konferenca, katere glavni namen je bil sklenitev mirovnih pogodb z državami poraženkami. Sestavi se program 14 točk. Pogodbe so bile podpisane z Nemčijo (versajska pogodba), Avstrijo (saintgermainska pogodba) Madžarsko (trianonska pogodba), Bolgarijo in Turčijo. Zemljevid Evrope se po konferenci spremeni, saj se spremenijo mnoge državne meje.
-
ZDA so po prvi svetovni vojni postanejo vodilne v svetovnem gospodarstvu. Izjemno gospodarsko rast so kazala zlata dvajseta leta z ameriškim načinom življenja. Življenjska raven se je izboljšala, razvije se tudi potrošništvo in veliko zapravljanje na borzi. Zlata dvajseta se končajo z veliko gospodarsko krizo leta 1929, ki povzroči propad bank, podjetij, ter množično brezposelnost. Predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt leta 1933 uvede program sprememb New Deal, ki omogoči okrevanje gospodarstva.
-
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani. Bila je določena meja v Prekmurju in sicer po reki Muri.
-
Plebiscit za priključitev zamejskih Slovencev. Večina jih je izbralo v prid Avstrije kot pa v prid Jugoslavije. Izveden je bil 10. oktobra 1920. Avstrija je imela boljšo propagando, obljubila je veliko stvari in več ljudi je bilo povezanih z Avstrijskimi deželami kot pa z Kraljevino SHS.
-
Sovjetsko Zvezo od Leninove smrti do leta 1952 vodi Stalin. V Sovjetski Zvezi je vladal stalinizem. Ljudstvo ni imelo svobode govora, tiska... Ljudje, ki so trdili drugače so jih usmrtili ali poslali v delovna taborišča. Da bi spodbudil gospodarstvo je poizkušal reforme v kmetijstvu imenoval jih je petletke. Kmetom je jemal zemljo in domove, a čeprav so se uprli jih je zatrl.
-
Italija se po koncu vojne sooči s politično nestabilnostjo. Zaradi teh razmer je priljubljenost Benita Mussolinija in njegovega fašističnega gibanja samo rasla. Imel je svoja gibanja (črnosrajčniki). S svojimi pripadniki je izvedel tudi pohod na Rim. Imel je idejo o širjenju Italije, da bi postala nekdanji rimski imperij. Preganjali so Slovence in Hrvate živeče v Italiji. Leta 1936 Stalin in Hitler podpišeta pogodbo o sodelovanju.
-
Zaradi povojnega stanja je bila Nemčija na čistem dnu. Vrstile so se gospodarske krize, številne inflacije... Zaradi takih razmer pa je uspela Hitlerjeva nacionalsocialistična delavska stranka oz. NSDAP doživela vzpon. Leta 1923 je poizkušal izvesti naravni udar, a mu ta ni uspel. Imel je oborožene sile rjavosrajčniki. Pridobil je široko množico oboževalcev in s tem postal firer oz. voditelj Nemcev.
Izvajal je nasilje nad židi... -
Španska državljanska vojna je potekala med leti 1936 in 1939 med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta in desno nacionalistično. Spopad družbenih slojev, religij, spopad med diktaturo in republikansko demokracijo, revolucijo in protirevolucijo in spopad med fašizmom in komunizmom. V konfliktu so zmagale Francove nacionalistične sile, ki so utrdile Francovo diktaturo do njegove smrti leta 1975.