-
Razdeljenost Egipta na Spodnji in Zgornji Egipt. Velik upliv je ima sumerska država.
-
mestne države (primeri: Kiš, Lagaš, Uruk, Ur)
namakalno poljedelstvo
Družba je bila razdeljena na: vrhovni svečenik(posvetni vladar), plemstvo, meščani -
Imela je nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo. Omenjena je v Homerjevi Iliadi in Odiseji, kjer je omenjena vojna Grkov in Trojancev in Legenda o Trojanskem konju.
-
Združenje Spodnjega in Zgornjega Egipta. Prvi faraon obeh kraljestev je bil Narmer oz. Menes. Prestolnica v mestu Memfis.
-
Država radeljena na nome, ki jih vodijo nomarhi. Prestonica je bilo mesto Mamfis. Pomembni faraoni so Keops, Mikerin , Snefra. V tem obdobju so faraone pokopavali v piramidah.
-
Združenje mestnih držav v eni državi(Sargon l.). Prestolnica v mestu Akad.
-
Je prva visoka civilizacija na otoku Kreta. Zaradi primerne lege (otok), so imeli miroljubno življenje. Živeli so v palačah, ki niso bile zaščitene z obzidjem. Večji središči sta bili Knosos, Fajst. Ime je civilizacija dobila po kralju Minosu. Zaradi dobre lege sredi morja se je dobro razvila trgovina. Razlog izginotja te civilizacije ni znan.
-
Moč faraona se je, zaradi vse večje moči nomarhov, zmanjšala. Nomarhi se borijo za oblast.
-
Začetek s priseljevanjem ljudstev Ahajcev, Joncev in Eolcev, ki so se začela stapljati z domorodci. Okoli leta 1600 pr. Kr so nastala prva mesta med katerimi je najpomembejše Mikene. Značilna je gradnje plalč, kupolastih grobnic. Na propad je vplivala Dorska selitev.
-
Ponovno združitev Egipta, vladanje iz prestolnice Teb. Faraon Sezostris ll. razpusti službo nomarhov in centralizira državo.
-
Najpomembnejši kralj Hamurabi, znan po svojem zakoniku. Hamurabijev zakonik je bil sestavljen iz 282 členov. Vladalo je taljonsko načelo(oko za oko, zob za zob). Družba je bil razdeljena na vladajoči sloj, svobodnjake, polsvobodnjake in sužnje.
-
Politično in gospodarsko oslabljen Egipt zavzamejo Hetiti.
-
Faraon Ahmose premaga Hikse in spet združi Egipt, ki postane velesila v Sredozemlju. Faraon Ramzes ll. podpiše prvo mirovno pogodbo v zgodovini. Ramzes lll. ubrani Egipt pred ljudstvi z morja. Faraon Tutenkamon je znan, saj je njegova grobnica skoraj nedotakljiva.
-
Najpomembejši kralj Asurbanipal ll. Dal je zgraditi veliko knjižnico. Pomemben je bil tudi na vojaškem področju, saj je takrat kraljestvo velesila.
-
Propad mikenske civiliyacije od selitvi Dorcev. Izgubijo se dosožki mikenske civilizacije, izgubi se pisava. Dorci se naselijo po V in J obali Peloponeza, na J Kiklad in Sorad, na J obalni pas Male Azije in na Kreto. Jonci se naselijpo na Atiko, Eolci v osredje Grčije, Ahajci pa na S Peloponeza.
-
Iz goratih delov S Grčije, peseljevanje poteka več desetletij
-
Eolci: osrednja Grčija
Jonci: Atika
Ahajci: S Peloponez
stapljanje med dorskimi plemeni in starim prebivalstvom -
Kriza po smrti Ramzesa lll. privede v razpad Egipta na več delov.
-
Oblikovanje manjših držav(polisov) po dorski selitvi. Polisi so bili do 100km2 veliki, imeli med 5000 in 10000 prebivalcev. Za vsak posil je bila značilna avtonomija, altarkija, elevterija. Glavno središče polisov je bila agora, ki je bilo osrednji trg. Vsak polis se je lahko odločil za svojo politično ureditev.
-
Sparta je bila ena izmed pomembnejših polisov. Značilna je po svoji strogi vojški usmerjenosti. Družba je bila sestavljena iz treh slojev Spartianov(polnopravni, lahko volili, bili pomembni vojaški voditelji), Periojkov(bili v vojski, niso mogli voliti), Helotov(državni sužnji). Politična se je država delila na: dva kralja, Efori(nadzorni svet, samo Spartiani stari nad 30 let), Geruzija(svet starcev, starejši od 60 let, kralj, 30 dosmrtnih članov), Apela(sprejemali zakone, določali vojne in mir)
-
Največji polis v osredju Grčije, ki je nastal na ravnem griču(akropoli). Ukvarjali so se z kmetijstvom, trgovino...Na začetku je Atene vodil kralj, kasneje plemiči(arhonti). Pomembne vloge v politiki Aten so imeli Drakon, Solon in Pejzistrat(tiran), Klejsten.
-
Napomembnejši vladar je bil Nabukadnezar ll. Znan je bil po slojih dosežkih v arhitekturi.
-
Egipt zavzame nekaj tujih držav (Perzijci, Aleksander Veliki). Po smrti Aleksandra Velikega oblast prevzame Ptolomejska dinastija.