-
Obdobje od pojava človečnjakov(prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega odstotkov vse zgodovine.
-
Od nastanka do vzpona civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonsk ter kasneje starogrška, rimska in druge.
-
Feničanska civilizacija(Sredozemsko morje), civilizacije v Mezopotamiji (reki Evfrat in Tigris), civilizacije na Kitajskem(Rumena in Modra reka), Egipčanska civilizacija(reka Nil), Judovska civilizacija(reka Jordan, Sredozemsko morje, jezera), Civilizacije v Indiji(reka Ind in Ganges).
-
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti
-
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
-
Rudolf Maister - Vojanov :slovenski pesnik, general, borec za severno mejo. Rodil se je 29.3.1874 v Kamniku in umrl 26.6.1934 v Uncu pri Rakeku. Ob nastanku Države SHS je prevzel vojaško oblast v Mariboru in okolici. S prostovoljci je z odločno akcijo zasedel celotno Spodnjo Štajersko. Na mirovni konferenci so ta dosežek priznali in za mejo med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS določili reko Muro. Ni mu pa uspelo zavzeti južne Koroške, za katero je konferenca določila plebiscit.
-
To je bil povod 1. svetovno vojno. Storil ga je član organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je bil na slavnostnem obvozu v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. -
Vojna petih velikih evropskih sil: (Velika Britanija, Francija, Rusija)-antanta, (Nemčija, Avstro-Ogrska, (Italija))-centralne sile. Vzroki so bili želja po kolonijah, oboroževalna tekma in krizno žarišče na Balkanu(balkanske vojne).Kasneje Italija prestopi k antanti zaradi veliko obljubljenega ozemlja v londonskem sporazumu. ZDA antanti dajala orožje in posojila, nato v vojno vstopi tudi sama. Bojevanje pozicijsko: zahodna, vzhodna, balkanska, italijansko-avstro-ogrska fronta. Mrtvih 8,6 mil.
-
Bila je del italijansko-avstro-ogrske fronte. težišče bojevanja je bilo na Krasu in pobočij visokih hribov Julijskih Alp. Slovenci so se vojskovali na eni in na drugi strani. Večina pa je samo branila svojo domovino. Avstro-Ogrski vojaki za namen oskrbe vojske zgradijo cesto skozi prelaz Vršič(gradili so jo ruski ujetniki). Najbolj odmevna bila 12. bitka imenovana čudež pri Kobaridu, ki se je začela 24.10.1917 . Italijanski vojaki potisnjeni vse do reke Pijave. Terensko najhujša fronta.
-
Car Nikolaj II. februarja 1917 odstopi zaradi stavk in nezadovoljstva ljudstva z njegovim vladanjem. Vzpostavi se vlada, ki jo vodi začasna vlada. Delavske stranke vzpostavljajo odbore oblasti delavskih, kmečkih in vojaških odposlancev-sovjete. Nad njimi prevladajo boljševiki pod vodstvom Lenina, ki so pridobili večinsko podporo. Boljševiki organizirajo vstajo proti vladi(oktobrska revolucija). Boljševiki naredijo državni udar. Rusija postane prva socialistična država. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. Narodnemu svetu je formalno načeloval Anton Korošec, v njegovi odsotnosti pa sta ga vodila Svetozar Pribičević in dr. Ante Pavelić. -
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev-SHS nastane 1. decembra 1918 z združitvijo Države SHS ter Kraljevine Srbije. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Demokratična federativna Jugoslavija - DFJ 10.8.1945-29.11.1945; Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) 29.11.1945- 7.4.1963; Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ)7.4.1963 do 25.6.1991–27.4.1992; Zvezna republika Jugoslavija 27.4.1992-4.2.2003; Srbija in Črna gora 4.2.2003-5.6.2006
-
Začela se je v versajski palači(Pariz). Namen je bilo sklenitev mirovnih pogodb s poraženimi državami. Udeležilo se je je 32 predstavnikov držav, medtem ko Rusija in države centralnih sil niso bile povabljene. Glavne odločitve so sprejemali veliki trije: predsednik ZDA(Wilson), ministrski predsednik Velike Britanije in predsednik Francije. Wilson zapiše program 14-ih točk. Najbolj pomembne so bile versajska-nem., saintgermanska-avs. in trianonska pogodba-mad. 1919 ustanovljeno Društvo narodov
-
Velika gospodarska rast doživita Japonska in predvsem ZDA, ki jo omogočijo svobodni trg, bogata nahajališča surovin, uvajanje novih proizvodnih procesov, vlaganje v raziskave. Pojavili so se patenti za veliko pomembnih izumov brez katerih danes življenja ne predstavljamo. Rodi se potrošništvo. Ljudje so zapravljali denar za potrošne dobrine. Množično so začeli vlagati denar borzo(nakup delnic), katerih vrednost zelo naraste. Konec meseca oktobra leta 1929 se pojavi gospodarska kriza...
-
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani. Leta 1919 komunisti na Madžarskem ustanovijo sovjetsko republiko. Po pogodbi SHS dobi Prekmurje, ki prvič postane del slovenske politične skupnosti. -
Koroški plebiscit, ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. Določeno je bilo, da se plebiscit izvede najprej v coni A, če bo uspešen za jugoslovansko stran, pa še v coni B. 10. oktobra 1920 je bil izveden plebiscit v coni A. Za Avstrijo je glasovalo 59,1%, za Kraljevino SHS pa 40,9 % volivcev. Avstrija zmaga. Zamejski Slovenci so doživeli hudo ponemčevanje. -
Boljševiki po zmagi v državljanski vojni 1920 državo poimenujejo Zveza sovjetskih socialističnih republik oz. Sovjetska zveza. Vlada komunistična partija iz Moskve. Ko Lenin umre, oblast prevzame sekretar vodstva komunistične partije Josif Visarijonovič-Stalin. Pojavi se stalinizem, ki ima popolno oblast nad vsem. Stalno nadziranje ljudstva. Uporniki so bili poslani v delovna taborišča-gulage. Stalin je izvajal čistke(nasilno odstranjeval sumljive politike). S petletkami je okrepil industrijo.
-
Italija se po koncu 1. svetovne vojne sooči s politično nestabilnostjo zaradi več vzrokov: Ker ni dobila vsega obljubljenega ozemlja, vrstile so se politične in gospodarske krize, vrstile so se tudi delavske stranke in nemiri. Postane priljubljen Benito Mussolini in njegovo fašistično gibanje. Obljubljal je povrnitev politične in gospodarske stabilnosti ter popravo krivic. 1922 so izvedli črnosrajčniki pohod na Rim, kjer je kralj predal oblast Benitu. Spodbuja se italijanski nacionalizem.
-
Zgodi se zlom borze na Wall Streetu v New Yorku. Cene delnic so izjemno padle. Gospodarska kriza se zavleče v pozna 30. leta in uniči blagajno zlatih dvajsetih. Razlogi :špekulacije na borzi, prezadolženost prebivalstva, bančno krizo in preveliko proizvodnjo industrijskih izdelkov, iki je povzročila prenasičenost trga. Kriza se zaradi povezanosti z ZDA razširi po celem svetu. Najhuje je trpela Evropa po vojni. Posledice : propad bank in podjetij, brezposelnost, ki povzroči revščino. -
Zaradi slabih razmer v državi vzpon doživi Nacionalistična delavska stranka-NSADP oz. nacistična stranka. Vodil jo je Adolf Hitler. Leta 1925 napiše delo Mein Kampf(Moj boj), kjer predstavi nacistične ideje. Njegova stranka je bila za usmerjenost proti liberalnemu kapitalizmu in liberalnim svoboščinam, proti komunizmu in Judom, odpor do versajske mirovne pogodbe in njenih načel. Želel je premoč in razširitev nemškega ozemlja. 1932 Hitler postane firer oz. totalni voditelj Nemcev in 3. rajha.
-
Julija 1936 vojska pod vodstvom generala Francisca Franca organizira upor proti demokratično izvoljeni vladi, ki je prerasel v upor. Italija in Nemčija podpre Franca. Sovjetska zveza pa pošlje vojake republikancem. Vojna se konča 1939. Zmaga Franc in vlada vse do 1975.
-
Vzroki : nasilna zunanja politika nacistov in fašistov(enako Japonska, širi se na celino), ponovno poteka oboroževalna tekma, Društvo narodov se neuspešno upre, Velika Britanija in Francija politično popuščata Hitlerju, saj se bojita nove vojne. Po nemški zasedbi češkoslovaških Sudetov VB, Nem, Ita in Fra podpišejo munchenski sporazum. Stalin se ustraši in 1939 podpiše sporazum Hitler-Stalin(Poljska na pol). Ustanovi se trojni pakt oz. os Rim-Berlin-Tokio oz. sile osi. Okoli 50 do 60 mil. smrti.
-
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Jugoslavija ni imela možnosti proti 6x močnejšemu sovražniku. Bila je napadena iz vseh strani meja. 17.4.1941 se podpiše kapitulacija. -
Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003. V tem obdobju se je zamenjalo veliko vlad in političnih oblik. Demokratična federativna Jugoslavija - DFJ (nova Jugoslavija) 10.8.1945-29. 11.1945 ; Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) 29.11.1945-7.4.1963;Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ)7.4.1963 do 25.6.1991 – 27. april 1992;Zvezna republika Jugoslavija 27.4.1992-4.2.2003 Srbija in Črna gora.
-
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu , med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. Namen je bil sodelovaje na med državami ne glede na "blok", reševati ekonomske, socialne, kulturne in humanitarne probleme, spodbujati spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin... Slovenija je postala članica OZN 22. maja 1992. -
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Evropa in svet se razdelita na dva bloka : vzhoden-komunističen in zahoden-demokratičen. Izraz hladna vojna pomeni, da sta ZDA in Sovjetska zveza samo širila vpliv v Evropi in se nista spopadli. Sta pa nenehno razvijali jedrsko orožje.
-
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Boji med državama so se končali 27. julija 1953 s podpisom premirja in nastankom demilitarizirane cone. Vojna je predstavljala enega izmed vrhuncev hladne vojne in je skoraj pripeljala do uporabe jedrskega orožja.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije. -
Je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. Meja bila dokončno potrjena 1975. -
Gibanje neuvrščenih je gibanje več kot sto nekoč koloniziranih držav. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. Gibanje je nastalo po razpadu kolonialnega sistema, ko so si novonastale države prizadevale vzpostaviti suverene države in to prav v času, ko je bila hladna vojna na vrhuncu. Po nekaterih ocenah je gibanje odigralo pomembno vlogo pri dekolonizaciji, prav tako pa naj bi pripomoglo k zagotavljanju svetovnega miru. -
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
Kubanska kriza je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962 .Kubanska raketna kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Bil je vzpostavljen sporazum, da Sovjetska zveza umakne jedrsko orožje iz Kube in ZDA naredi enako v Turčiji. Med kubansko krizo je bil svet do sedaj najbližje jedrski vojni. -
Vietnamska vojna je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. Spopad se je začel 1.11. 1955 in je trajal vse do 30.4.1975, ko je padel Saigon. Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je komunistični S. Vietnam želel priključiti kapitalistični J. Vietnam, ki je bil pod političnim in vojaškim vplivom ZDA.
-
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. ZDA je postala prva država, ki je stopila na Luno. To je spremenilo prihodnost za vedno. Še zdaj je znam stavek astronavta Neila Armstronga : "Majhen korak za človeka, a velik korak za človeštvo". -
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana. Več kot 300.00 ljudi se je preselilo. -
Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji.
Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. -
Skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopanje v Skupščini Republike Slovenije, je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji zborov dne 2. julija 1990 sprejela in razglasila "Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije". -
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. 12.1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju " Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela izvrševanje suverenih pravic na svojem ozemlju, ki jih je v preteklosti prenesla na organe SFRJ -
Začetek razprav o privatizaciji in denacionalizaciji v slovenski skupščini je bil še en zelo pomemben mejnik v zgodovini slovenskega osamosvajanja. Začetek razprav o privatizaciji in denacionalizaciji v slovenski skupščini je bil še en zelo pomemben mejnik v zgodovini slovenskega osamosvajanja
-
- junija 1991 so vsi trije zbori slovenske skupščine sprejeli več zakonov, s katerimi je skupščina razglasila samostojnost Republike Slovenije. Ključni dokumenti za odcepitev Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) so bili: Temeljna ustavna listina o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo, Deklaracija o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela pristojnosti federacije na svojem ozemlju.
-
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
-
Nova slovenska Ustava je bila sprejeta ob upoštevanju določb o ustavnorevizijskem postopku prejšnje Ustave iz leta 1974, dopolnjene s sto ustavnimi dopolnili. To pa ne pomeni, da nova Ustava Republike Slovenije, sprejeta leta 1991, ni pomenila zelo korenite vsebinske spremembe. To ni več ustava Slovenije kot članice jugoslovanske federacije, temveč je ustava samostojne in neodvisne republike -
Evropska unija ( EU) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem, ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala v okviru notranjega trga, uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev, skupnega sklepanja trgovskih sporazumov, skupne kmetijske politike, ribolovstvater regionalnega razvoja. -
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
Evropska unija (EU) je skupnost držav, ki so med seboj gospodarsko in politično povezane. Leta 2015 je EU združevala 28 evropskih držav. Slovenija je postala njena članica 1. maja leta 2004.
Cilj EU je zboljšanje življenjskih pogojev in uspešen gospodarski napredek, enakost in pravičnost za vse, mir, svoboda in varnost vseh državljanov. -
Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje. -
Finančna kriza je na Evropskih tleh izbruhnila proti koncu leta 2008, prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile že leto poprej. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja.
-
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Novico je sporočil takratni predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije. Prvi okuženi slovenski državljan pa je bil pozitiven dan prej, 3. marca, v stik s koronavirusom je prišel v letališču v Italiji. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca,