-
Med letom 284 in 305 je bilo Rimsko cesarstvo pod vodstvom cesarja Dikolecijana. Nekateri ga imenujejo kot enega najpomembnejših rimskih cesarjev. Zanj je značilno da je ilirskega izvora in se je rodil v revni družini. https://youtu.be/phWj1SNSDZU
-
Letnice 306 in 337 označujeta obdobje ko je živel Konstantin I. Veliki. Med zahodnimi kristjani poznan tudi kot Sveti Konstantin, ker je bil prvi cesar, kateri je sprejel krščanstvo. Izvedel je tudi več reform.
Umrl je 22. maja 337, pri starosti 63 letih v Rimu. ZANIMIVOST: do leta 312 je bil politeist, potem pa postane kristjan. -
Leta 313 se je z Milanskim ediktom krščanstvo priznalo kot vera Rimskega cesarstva. Cesar Konstantin je kristjanom dovolil svobodno izpovedovanje vere -
Med letoma 379 in 395 je bil Teodozij prvi rimski cesar. Med svojim vladanjem je uspel premagati Gote v ključni vojni. Poleg tega pa je v dveh državljanskih vojnah priznal katoliško vero. Teodozij je bil zadnji cesar, ki je vladal celotnemu rimskemu cesarstvu, potem pa je bila njegova uprava tajno razdeljena na dve ločeni dvori.
-
Leta 391 Cesar Teodozij I. Veliki uzakoni krščansko vero kot državno vero. -
Leta 395 se je Rimsko cesarstvo pod Teodozijem (1. Velikim) razdelilo na dva dela.
Vzhodni in Zahodni.
Zahodni je imel središče v Rimu in kasneje v Raveni.
Zahodni pa je imel središče v Konsatinoplu.
Razlike med njima so postajale skozi stoletja vedno bolj očitne. Na vzhodnem delu se je kmalo uveljavoli novo ime za politično tvorbo : Bizantinsko cesarstvo. https://www.youtube.com/watch?v=mR7PYeE6kCU -
Leta 410 Vizigoti (ali zahodni Goti) oplenijo Rim pod vodstvom zahodnogotskega kralja Alarika, kot del preseljevanja Germanov in Slovanov, katero se je začelo z vdorom Germanov v Italijo. zanimivost : Poleg omenjenih je obstajalo za Gote še mnogo drugih imen. Germanski bizantinski in italski avtorji so eno od obeh ljudstev imenovali Valagoti, se pravi "rimski Goti". Omenjeni so tudi kot Alariški Goti. -
Obdobje med letoma 432 in 493 označuje življenje Odoakra. Rodil se je v Panoniji, umrl pa v Raveni. Bil je častnik v rimski vojski, kasneje pa je vodil germanske vojake v rimski službi. V rimski upravni sistem je vnesel nekaj pomembnih sprememb s podporo senata in Rima.
-
Atila je bil Hunski poglavar, kateri si je podredil germanska ljudstva v osrednjem Podonavju. Leta 451 pa ga je v bitki na Katalunskih poljih v okolici Pariza porazila združena rimska in germanska vojska. -
Teoderik Veliki je bil rojen 12. maja 454 v Panoniji, umrl pa 30. avgusta 526 v Raveni pri starosti 72tih let.
Vladal je vzhodnim Gotom.
Leta 489 je premagal Odoakra in se tako z Vzhodnimi Goti naselil na ozemlje Italije. Leta 493 je Teoderik ubil Odoakra. https://youtu.be/HfEcWLv_yG8 -
Približno 45 let za tem, ko so mesto Rim zasedli Vizigoti, v tako imenovani "tretji plenitvi" leta 455 Vandali opustošili Rim. Plenitev so Vandali zaradi predaje Rimljanov izvršili na "miren način" (niso ubijali ljudstva in zažgali domov). -
Leta 476 Germani napadejo in njihov vojskovodja odstavi rimskega cesarja. Sebe pa je postavil za kralja.
-
Obdobje zgodnjega srednjega veka. Zanj je značilno intenzivno preseljevanje ljudstev, s tem da so večino Vzhodne Evrope poselili Slovani.
-
Obdobje med letoma 480 in 511 označuje čas vladanja Kralja Klodvika. Ta je izhajal iz rodbine Merovingov, med svojim vladanjem pa je zedinil Franke. Z vojnami je razširil meje svoje države.
-
Cesar Justinijan I. je bil rojen 11. maja 482, ali leta 483. Točno leto rojstva ni znano. Umrl pa je 14. Novembra 565.
Prvega avgusta leta 527 je je postal Vzhodnorimski cesar, vlogo katerega je opravljal do svoje smrti.
Kot cesar je imel najvišjo oblast na vseh državnih področjih. Tisti čas Senat ni imel oblasti. Članstvo je postalo zgolj častno -
Sredi 6. stoletja so se Slovani začeli naseljevati v Vzhodne Alpe. Pisna poročila, jezikovne raziskave in arheološke najdbe pa so podlaga za ta poznanja.
-
Leta 529 se ustanovi samostan Monte Cassino, z njim pa benediktinski red. Ustanovil ga je Benedikt iz Nursije. Skozi zgodovino je bil mnogokrat porušen ter uničen.
Najkasneje v drugi svetovni vojni ( https://youtu.be/uPfnwe9orPM ).
Imel je pomembno vlogo pri širjenju krščanstva. Zanimivost: monte cassino se danes zapisuje skupaj. Montecassino -
Avari ali Obri so srednjeazijsko nomadsko ljudstvo. Oblikovali so močno plemensko zvezo. Po letu 568 pa so se naselili na ozemlje Panonske nižine (oplenili Dalmacijo). -
Leta 568 se začnejo Langobardi seliti v Italijo. Langobardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope. Zavladali so večini apeninskega polotoka.
-
Dinastija Sui je stala med letoma 581 in 618. Dinastiji je vladal car. V njenem času so vladali trije različni cari. Wen do Suija, Yang do Sujia in Gong do Suija.
Sui je bila druga združitev kitajske pod domačo dinastijo. Ustanovili so vojaške kolonije in ponovno uvedli stroge uradniške izpite. https://youtu.be/fFNzX3tYTXU Zanimivost: dinastija sui je spremenila sistem lastništva na kitajskem. To se pozna še danes. -
Leta 582 so Avari s pomočjo Slovanov osvojili Sirium (današnjo Sremsko Mitrovico), nekdanjo prestolnico Ilirika. Ta je bila tisti čas pomembna trdnjava v bivši rimsko provinci Panoniji. -
Obdobje dinastije Tang ljudje označujejo kot Dobo razcveta umetnosti in tehnologije. V tem času Kitajska postane vodilna svetovna sila na kulturnem in gospodarskem področju.
Dinastijo pa je ustanovila družina Li. -
V tem času so se Alpski Slovani pridružili plemenski zvezi pod vodstvom kralja Sama. Kasneje Slovani pod njegovim vodstvom porazijo Avare.
-
Ko so se Slovani začeli naseljevati, jih je pod okrilje vzel Samo in ustanovil prve slovanske državne tvorbe. Kmalu na oblast pridejo Avari in ostanejo na oblasti, dokler Slovani ne ustanovijo Karantanije po smrti Sama, okoli leta 658.
Karantanija je najverjetneje najstarejša slovanska državna tvorba. -
Leta 711 prvič vdrejo muslimanski osvajalci. Preko Gibraltarja.
Napadejo in premagajo Gote, ter zavzamejo ozemlje današnje Španije. https://youtu.be/4m11g0437lQ -
Arabce premaga Karel Martel v bitki pri Toursu in Poitiersu. Z ciljem da zopet velja podeljevanje zemlje v dedno last. https://youtu.be/Rb8pGJy2aXs -
Ker so Bavarci rešili Karantance pred Avari, so te priznali njihovo nadoblast in s tem izgubo samostojnosti. Tako so lahko ustoličevali kneza le z dovoljenjem Frankov
-
Leta 751 Pipin Mali odstrani kralja in se sam postavi za kralja Frankovske države. Pri tem mu pomaga papež.
https://youtu.be/n3MB9gvPqPc -
Leta 800 Kralja velikega pri božični maši okrona Papež Leon III.
(na sliki je prestol Karla Velikega v aachenski stolpnici) -
Aachenski mir je mirovni sporazum, katerega sta podpisala Frankovski kralj Karel Veliki in Cesar Mihael I. v Aachnu. Sporazum je bil vzpostavljen zaradi sporov kateri so bili posledica kronanja Karla Velikega za rimskega cesarja. -
Karantanija je postala del Frankovske, po njenem propadu leta 828. Franki so reorganizirali njeno upravo, ter zamenjali kneze z frankovskimi grofi, za katere je bilo značilno vsiljevanje frankovskega fevdalnega sistema, kulture in gospodarstva.
-
Preden je postal knez, je bil frankovski grof. Knez pa je postal šele leta 861. Tako je prevzel vlogo svojega očeta. Leta 874 s Franki skleni premirje in je bil odstranjen z oblasti.
-
Zaradi nemirnega obdobja pod vladanjem Ludvika Pobožnega in njegovih sinov, je nastala Verdunska pogodba. Pod načelom te so si sinovo razdelili državo na tri dele. Zahodno frankovsko kraljestvo, osredni del, ter Vzhodno frankovsko kraljestvo -
Leta 847 so mesto Bari zavzeli njegovi prvi emirji Kalfun, kateri so bili del najemniške garnizije. Bari je igral veliko vlogo pri skladiščenju sužnjev ta čas. Poleg tega je zagotavljal osrednjo lokacijo za trgovino s sužnji. -
Po razpadu Kitajskega imperija se je na severu zvrstilo 5 vojaških dinastij, na jugu pa se je ozemlje razdelilo na 10 držav. Mesta postanejo bolj pomembna, trgovina pa bolj razširjena.
-
Visoki srednji vek, ali tako imenovano obdobje visokega srednjega veka, je obdobje za katerega je značilno hitro naraščanje prebivalstva v Evropi in velike družbene in politične spremembe. Močno povečanje prebivalstva je koristilo evropskem gospodarstvu.
-
Veliki cerkveni razkol ali Velika Shizma označuje vrhunec spora v krščanski cerkvi. Posledica teološkega spora v cerkvi pa je bil razkol. Ta je postal dokončen, ko so križarji osvojili Carigrad.
Krščanstvo se razdeli na Pravoslavno in Katoliško. Zanimivost: po razkolu se obe strani strinjajo da je bolje tako, in se ne želijo združit. -
Investiturni boji označujejo nasprotje med državo in cerkvijo glede podeljevanja služb in posesti škofom in opatom prek posvetne oblasti. Pričeli pa so ga redovniki samostana Cluny z gibanjem za reformo cerkve. Na koncu se uveljavi večino zahtev.
-
Pozni srednji vek se velikokrat označuje tudi kot mračno obdobje srednjega veka. Množično je začela razsajati kuga, ali tako imenovana črna smrt. Sledi obdobje gospodarske krize. Države pa se začnejo spopadati med seboj.
