-
-
prva piščal najdena na slovenskem.
Pojav in uveljavitev kmatistva
98% vse zgodovine -
-
Nastanek prvih civilizacij sega v 4. tisočletje pr.n.št na območju Mezopotamije, Egipta, Indije in Kitajske. Civilizacije so se razvile ob reki, kjer so ljudje lahko pridelovali hrano in gradili mesta. Razlikovale so se po svoji kulturi, jeziku, verovanju in socialni organizaciji. Zgradili so velike arhitekturne zgradbe, kot so piramide, templji in palače, razvili so pisanje in matematiko ter ustanovili prva kraljestva. Z razvojem trgovine in transporta so se civilizacije širile po svetu. -
Zgodovinsko obdobje v Grčiji. Med 2000 pr. n. št. in 800 pr. n. št.. To obdobje je bilo razdeljeno na več manjših obdobji, najpomembnejša so:
Mikenjska civilizacija, ki je bila med leti 1600 pr. n. št. in 1100 pr. n. št., se je razvila v Peloponezu . Kičevska civilizacija, ki se je pojavila v Egejskem morju med leti 2000 pr. n. št. in trajala do 1400 pr. n. št., Kikladska kultura, ki se je razvila na otokih v Egejskem morju okoli leta 3000 pr. n. št. in trajala do 2000 pr. n. št., -
Zgodovinsko obdobje v Grčiji, ki je bilo med leti 1100 pr. n. št. in 800 pr. n. št.. To obdobje je znano po upadu Mikejcev Naselbine so bile redke in razdrobljene Grki v tem obdobju niso imeli svoje pisave. Znano je, da so se Grki v tem obdobju ukvarjali z zemljorodstvom in pastirstvom. Kmetovanje je temeljilo predvsem na žitu, oljih in vinogradništvu
V pozni Grški temni dobi so se pojavili prvi pisni viri, kot so Homerjeve pesmi Iliada in Odiseja, ki so postale temeljni del grške kulture. -
Grški polisi so nastali v 8. in 7. stoletju pr. n. št. na ozemlju Grčije kot posledica socialnih, političnih in gospodarskih sprememb. Prej so bili prebivalci Grčije organizirani v plemena in klane, ki so se med seboj pogosto spopadali. Sledile so politične in družbene reforme, ki so pripeljale do ustanavljanja majhnih samostojnih mestnih državic, imenovanih polisi.
Polis je bil neodvisen in samostojen, imel je lastno upravo, zakonodajo, vojsko in gospodarstvo.
spodbujali so razvoj znanosti . -
V arhaični Grčiji so se oblikovali polisi, kar so bile majhne mestne državice. Pogosto so spopadali zaradi ozemeljskih konfliktov in političnih nesoglasij. V tem času so se pojavile tudi prve demokratične institucije, kot sta bili atenska skupščina in sodišča. Grki so bili uspešni v pomorski trgovini, ki jim je omogočila povezovanje z drugimi kulturami v Sredozemlju. Sodelovali so tudi v trgovini z vzhodnimi kulturami, kot sta bila Egipt in Perzija, kar jim je omogočilo širjenje svojih vplivov . -
Brata Romul in Rem, sta bila po mitskih izročilih sinova boga vojne Marsa, ustanovila mesto Rim leta 753 pr. n. št. Na začetku sta oba vladala kot skupna kralja, vendar je Romul kasneje prevzel popolno oblast in postal prvi rimski kralj. Po rimskem izročilu sta brata ustanovila mesto na sedmih hribih ob reki Tibera. Romul je označil meje mesta s plugom in začrtal obzidje. Kasneje pa naj bi med njima prišlo do nesoglasij glede lokacije glavnega svetišča,zaradi česar , Romul ubilje Remala -
V rimski republiki so bili trije uradniki - konsuli, ki so vodili državo in si delili odgovornosti za vojaške, civilne in pravne zadeve. Poleg konsulov so bili v republiki še drugi uradniki, kot so pretorji, censorji in quaestorji. Volitve v republiki so bile demokratične, vendar so bile omejene na patricije. Rimljani so osvajali nova ozemlja in širili svoj vpliv na celotnem Sredozemskem območju. Zgradili so številne ceste, akvedukte in gradbene objekte, ki so vidni še danes. -
V klasični Grčiji so Atene in Sparta imele izjemne vplive na kulturo, politiko in filozofijo. Atene so bile središče demokracije, Sparta pa militaristična država, ki je dajala poudarek na fizično vzgojo in močno vojsko. Grške-Peloponeške vojne so trajale med letoma 431 in 404 pr. n. št. -
Med grško-perzijskimi vojnami je bila bitka pri Maratonu leta 490 pr. n. št. ena izmed najpomembnejših bitk. Grški vojaki, kljub svoji manjši številčni prednosti, uspejo premagati perzijsko vojsko, kar je bilo veliko presenečenje za Perzijce, ki so veljali za nezmotljive. Ta zgodovinski dogodek je imel pomemben vpliv na grško kulturo in politiko, saj so Grki slavili zmago nad veliko večjo in močnejšo vojsko, kar je dokazalo njihovo enotnost in bojno sposobnost. -
Aleksander Veliki je bil grški kralj Makedonije, ki je s svojimi vojaškimi podvigi osvojil veliko ozemlje, vključno z Perzijskim cesarstvom, Egiptom in deli Indije. Njegova vojska je prehodila več kot 20.000 kilometrov v manj kot 10 letih. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. se je njegovo obsežno cesarstvo razpadlo na več manjših držav, znanih kot helenistične države, ki so imele pomemben vpliv na zgodovino in kulturo območja v naslednjih stoletjih. -
V Helenistični Grčiji so se razvili novi stili arhitekture in umetnosti, ki so se razlikovali od klasične grške umetnosti. Umetniki so se osredotočili na realistično upodabljanje ljudi in dogodkov ter na uporabo različnih materialov, kot so bron, kamen in les. Pomembne arhitekturne značilnosti tega obdobja so velika stopnišča, monumentalne stavbe in uporaba bogatih okrasov. -
Punske vojne so bile ene izmed najpomembnejših vojn v zgodovini Rimskega imperija. Tretja punska vojna se je začela leta 149 pr. n. št. in končala leta 146 pr. n. št. s popolno uničitvijo Kartagine. Rimsko območje nadzorovanega ozemlja se je s tem občutno razširilo in postalo eno izmed največjih imperijev v zgodovini. -
Rimsko oblast nad Grčijo je spremljalo tudi obdobje relativnega miru in stabilnosti v regiji. Rimljani so poskrbeli za izgradnjo številnih javnih zgradb, cest in akvaduktov, ki so prispevali k razvoju grške infrastrukture. V tem času so bili tudi zgrajeni nekateri od najbolj znanih spomenikov, kot so Akropola in Partenon v Atenah. Grška kultura je bila med tem obdobjem prepletena z rimskimi vplivi in je vplivala na razvoj rimske umetnosti ter literature. -
Gaj Julij Cezar je bil pomemben rimski vojaški poveljnik, politik in pisatelj, ki je živel med leti 100 in 44 pr.n.št. Njegova vloga v rimski zgodovini je bila ključna pri vzponu rimskega imperija. Kot vodja rimske vojske je Cezar s svojimi vojaškimi kampanjami, med katerimi je bila vojna v Galiji, uspešno osvajal ozemlje. Poleg tega je znan tudi kot eden največjih rimskih pisateljev, njegova dela pa so še danes pomemben vir rimske zgodovine in literature. -
Gaj Oktavijan Avgust je bil prvi rimski cesar. Pod njegovim vodstvom je Rimsko cesarstvo doživelo številne reforme, med katerimi so bile uvedba stalne vojske, reorganizacija administrativnih enot in vzpostavitev cenzornega sistema. Poleg tega je izboljšal infrastrukturo ter omogočil gradnjo številnih javnih zgradb, kot so templji, gledališča in akvadukti. Kot cesar je poskrbel tudi za širjenje ozemlja Rimsko cesarstva, ki je vključevalo večino Evrope, severno Afriko in del Azije. -
Rimsko cesarstvo je obsegalo velik del Evrope, zahodno Azijo in severno Afriko ter bilo razvejano in veliko. Cesarji so imeli avtokratsko oblast, vodili državo z močno roko in razvili enega najnaprednejših pravnih sistemov v zgodovini. Močna vojska in omrežje cest sta omogočala ohranjanje nadzora nad ozemljem ter širjenje kulture in trgovine. -
Jezus je bil razglašen za mesijo, a njegove ideje so bile v nasprotju z judovsko religijo tistega časa in je bil zaradi tega usmrčen.
Leta 313 je rimski cesar Konstantin sprejel krščanstvo in postalo je uradna vera rimskega imperija. To je pomenilo velik preobrat za krščanstvo, ki je postalo sprejemljivo in celo podprto s strani države. Krščanstvo se je širilo po Evropi in po svetu, nastajale so različne krščanske cerkve in denominacije, danes pa je krščanstvo ena največjih svetovnih religij. -
Rimsko imperij je bil razdeljen na zahodni in vzhodni del, pri čemer je bil zahodni del osredotočen na Rim in naseljen z latinskimi govorečimi ljudstvi, medtem ko je bil vzhodni del bolj razvit in bogat, saj je obsegal ozemlje od Grčije in Balkanskega polotoka do Bližnjega vzhoda in Egipta in je bil večinoma naseljen z grško govorečimi ljudstvi. Zanimivo je, da se je v vzhodnem delu rimskega imperija razvila nova oblika krščanstva, imenovana pravoslavna vera. -
Bizantinsko cesarstvo se je moralo spopasti z različnimi nasprotniki, vključno z Arabci, Perzijci, Tatari in križarji, saj je bilo ključno za ohranjanje grške in rimske kulture ter krščanstva v Evropi in Aziji.Poleg tega so v bizantinskem cesarstvu nastali pomembni kulturni in umetniški dosežki, kot so mozaiki, ikone, znanost, filozofija in književnost. Zanimivo je, da je arhitektura vplivala na evropsko arhitekturo in urbanizem
-
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu po Ediktu o Milanu leta 313, ki ga je izdal cesar Konstantin Veliki. Edikt je zagotavljal svobodo veroizpovedi za kristjane in končal preganjanje kristjanov v Rimskem cesarstvu. Sčasoma je krščanstvo postalo prevladujoča vera v Rimskem cesarstvu in je bilo uporabljeno kot orodje za združevanje cesarstva pod enotno vero. Kristjani so prevzeli vlogo rimske elite in krščanstvo je postalo ključni element rimske kulture. -
Zahodni del Rimskega cesarstva je doživel svoj propad v 5. stoletju n. št., ko so ga osvojili barbari, med njimi Vandali, Vizigoti in Huni. Vendar pa se je vzhodni del, ki se je imenoval Bizantinsko cesarstvo, obdržal in nadaljeval z Rimsko tradicijo vse do svojega propada v 15. stoletju. Zanimivo je, da so Bizantinci razvili posebno orožje, imenovano "ognjeni met", ki je bilo mešanica gorljivih tekočin in smodnika in se je uporabljalo za obrambo Konstantinopla. -
Srednji vek je zaznamovalo obdobje fevdalizma, kjer so plemiči vladali nad kmeti in drugimi nižjimi sloji družbe, ter pomembni dogodki, kot so križarske vojne in epidemija kuge. V tem obdobju so se razvile pomembne arhitekturne in umetniške stvaritve, kot so katedrale, gradovi, romarska središča in rokopisi.
Pomembno vlogo so igrali tudi različni vladarji in voditelji, kot so Karel Veliki, Viljem Osvajalec in Krištof Kolumb. -
Justinijan I. je bil pomemben bizantinski cesar (527-565 n. št.) in znan po številnih reformah, gradbenih projektih ter vojaških kampanjah. Med njegovimi dosežki so izstopale reforme pravnega sistema, združene v zbirko zakonov, znanih kot Justinijanovi zakoni. -
Islam je monoteistična vera, ustanovljena v 7. stoletju n. št. v Arabiji s strani preroka Mohameda, ki je prejel razodetja od Boga. Mohamed je novo vero uspešno širil med arabsko prebivalstvo in poudarjal pomen dobrih del, molitve in pokorščine Bogu. Islam priznava enega samega Boga, Allaha, in svete spise ima zapisane v Koranu. -
Karantanija je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina, ki se je razprostirala na ozemlju današnje Slovenije, Avstrije in Italije. Med drugim je znana po odporu proti Bavarski, ki je v tistem času vladala nad tem območjem. Kneževina je dosegla vrhunec pod vodstvom kneza Koclja, ki je sodeloval pri ustanovitvi samostojne cerkve na Bavarskem in je veljal za enega najvplivnejših knezov. Karantanija je imela pomemben vpliv na oblikovanje slovenske identitete in kulture, kar se odraža še danes.
-
Rekonkvista je predstavljala dolgotrajno vojno kampanjo, ki so jo Španci vodili proti muslimanski vladavini na Iberskem polotoku (danes Španija in Portugalska) v obdobju od 8. do 15. stoletja. Krščanske vojske so se počasi, a vztrajno borile in si priborile teritorije, ki so bile prej vladane od muslimanov. Z osvojitvijo zadnjega muslimanskega kraljestva Granada leta 1492 se je rekonkvista končala. Ta vojna je imela velik vpliv na oblikovanje španske kulture in zgodovine. -
Leta 800 je papež Leon III. kronal Karla Velikega za rimskega cesarja Svetega rimskega cesarstva v Rimu. S tem se je zgodovina Zahodne in Vzhodne rimskega cesarstva združila pod Karlovim vodstvom. Karlovo obdobje vladanja je bilo zaznamovano z reformami, širjenjem teritorija, kulturnim preporodom in se šteje za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Evrope. To dejanje je simboliziralo začetek srednjega veka in je imelo velik vpliv na nadaljnji razvoj Evrope. -
ljudje so se začeli seliti
z razpadom rimskega cesarstva so začele nastajati nove države
prebivalstvo se preživlja večinoma s kmetistvom
v hradovih živijo vitezi.
Vzpon krščanstva razvoj mest in obrti -
Velika šizma je zaznamovala zgodovino krščanstva in še danes predstavlja enega najpomembnejših dogodkov v cerkveni zgodovini. Posledice razkola so bile globoko in dolgotrajne, saj so se odnosi med Vzhodno in Zahodno cerkvijo ohladili in se niso popravili vse do danes. Poleg tega je razkol okrepil politične, kulturne in verske razlike med Zahodom in Vzhodom ter zaznamoval nadaljnji razvoj krščanstva v obeh delih sveta. -
Križarske vojne so bile oborožene spopade med krščanskimi evropskimi državami in muslimanskimi državami na Bližnjem vzhodu v obdobju od 11. do 13. stoletja. Glavni cilj križarjev je bilo osvoboditi Sveto deželo in Jeruzalem pred muslimanskim nadzorom. Čeprav so križarji osvojili nekaj ozemlja, so vojne pustile trajne posledice, saj so se med krščani in muslimani poglabljale sovražnosti, ki so se ohranjale vse do danes. -
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja, ki sta se pojavila v Evropi v 14. in 15. stoletju. Humanisti so si prizadevali za preučevanje klasične grške in rimske kulture, literatur in filozofije ter za razvoj humanistične miselnosti, ki je človeka postavila v središče pozornosti. . Renasansa je prinesla tudi velik napredek v znanosti in tehnologiji, saj so se v tem obdobju razvijale tehnike in orodja za raziskovanje narave ter so se pojavile teorije, kot je heliocentrični sistem. -
Celjski grofi, ena najmočnejših plemiških rodbin srednjeevropskega prostora, so vladali nad ozemljem današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije v 14. in 15. stoletju. Med njihovimi najbolj znanimi člani so bili Herman II., Friderik III. in Ulrik II. Celjski grofje so igrali pomembno vlogo v političnem in kulturnem razvoju tega območja, saj so bili veliki podporniki umetnosti in kulture. Njihova dediščina se kaže tudi v ostankih gradov, palač in drugih zgradb, ki so jih zgradili po vsej regiji. -
Črna smrt je najbolj razširjena pandemija v zgodovini človeštva, ki je v srednjem veku v nekaj letih ubila več milijonov ljudi po vsem svetu. Prvič se je pojavila na Kitajskem in se nato razširila na zahodno Azijo, Evropo, Afriko in druge dele sveta. Bolezen, se je prenašala s piki bolh, ki so živele na podganah. Simptomi so vključevali vročino, bolečine v telesu in oteklimi bezgavkami. Epidemija je povzročila družbeno in gospodarsko krizo v Evropi -
Turški vpadi se nanašajo na obdobje srednjega veka in zgodnjega novega veka, ko so Otomanski Turki poskušali osvojiti ozemlja Evrope. Najbolj znan je padec Konstantinopla leta 1453, segali pa so tudi na druga območja, kot so Balkan, Madžarska, Avstrija in druga. Vpliv turških vpadov na evropsko zgodovino je bil velik, saj so spodbudili nadaljnje raziskovanje in izmenjavo znanja.Prav tako so ti vpadi prispevali k nastanku novih držav in vplivali na kulturno raznolikost Evrope. -
Izum tiskarskega stroja je pomemben mejnik v zgodovini človeštva, ki je revolucioniral način, kako ljudje dostopajo do informacij. Johannes Gutenberg je okoli leta 1440 ustvaril prvi tiskarski stroj, ki je omogočil hitro in učinkovito razmnoževanje besedil. Izum tiskarskega stroja je tako pomagal pri razvoju znanosti, literature, religije in drugih področij ter postal temeljni kamen moderne družbe, kot jo poznamo danes. -
Turško zavzetje Konstantinopla leta 1453 je bilo prelomno dogajanje v zgodovini, ki je imelo številne posledice za razvoj Evrope in Bližnjega vzhoda.Padec mesta je imel velik vpliv na krščansko zahodno Evropo,saj so se morali Evropejci soočiti s povečano vojaško grožnjo iz vzhoda. Sčasoma je to vodilo do odkrivanja novih pomorskih poti in pospešilo razvoj pomorskega trgovine med Evropo in Azijo.Poleg tega je padec Konstantinopla privedel do preloma v odnosih med krščansko in muslimansko kulturo -
V 15. in 16. stoletju so se v Sloveniji odvijali številni kmečki upori zaradi revščine in groženj s suženjstvom. Najbolj znan je bil Matija Gubec, ki je vodil velik kmečki upor leta 1573. Kljub temu so bili upori kruto zatrti s strani avstrijske vojske, kar je poslabšalo položaj kmetov. Sčasoma so se upori preoblikovali v druge oblike boja za pravice in svobodo, kot so protesti in vstaje. -
Kolumbovo odkritje Amerike leta 1492 je bilo prelomno zgodovinsko dejstvo,ki je odprlo vrata za širjenje evropskega vpliva na novo celino. Španska ekspedicija je s prečkanjem Atlantskega oceana odkrila Karibe, Kolumbo pa je sprva mislil,da je prispel v Indijo, zato je tamkajšnje prebivalstvo poimenoval Indijci. Odkritje Amerike je imelo velike posledice za domorodna ljudstva, ter za razvoj svetovne zgodovine. kolonizatorji so imeli velik vpliv na kulturo,gospodarstvo,družbeno življenje Amerike. -
V tem obdobju so se zgodili pomembni zgodovinski dogodki, kot so odkritje Amerike, reformacija, razsvetljenstvo in francoska revolucija. Razvili so se novi načini razmišljanja, ki so vplivali na znanost, filozofijo in umetnost. V trgovini in obrti se je razvila manufaktura, industrija pa je doživela pomemben napredek. Novi vek je bil ključno obdobje v zgodovini, ki je zaznamovalo prehod v sodobni svet in ima pomemben vpliv na našo sodobno družbo.
-
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki se je začelo v Nemčiji in je vplivalo na celotno Evropo ter sprožilo spopad med katoliško in protestantsko vero.Začetnik reformacije je bil Martin Luther.Reformacija je postavljala poudarek na osebni veri in razumevanju Svetega pisma, namesto na posredovanju Cerkve. Vodila je do razkola v krščanstvu, ustanovitve novih cerkva in verskih vojn.Imela tudi širši vpliv na družbo in politiko,saj je spodbudila kritično razmišljanje in spodbujala izobrazbo. -
Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem, ki jo je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar v Nemčiji. V njej je bil predstavljen krščanski nauk in vera ter je predstavljala pomemben korak k uveljavitvi slovenskega knjižnega jezika. Leta 1555 je Trubar izdal tudi Abecednik in leta 1561 Cerkveni red, kar so bile tudi pomembne slovenske tiskane knjige v tistem času. -
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva in je predstavljal pomemben korak k verski svobodi. Mir je omogočil svobodo veroizpovedi luteranske vere v cesarstvu in omogočil knezom,da izberejo veroizpoved svojih podložnikov,kar je pripomoglo k zmanjšanju verskih napetosti v cesarstvu.Po miru so se v nemških deželah izoblikovale dve glavni veroizpovedi, katoliška in protestantska, kar je pripeljalo do ustanovitve novih cerkva. -
"Abecednik", prva slovenska slovnica, je vsebovala pravila za pravopis in izgovor besed. Prav tako je bil pomemben Trubarjev prevod Svetega pisma v slovenščino, imenovan "Katekizem",ki je bil namenjen izobraževanju ljudi in širjenju protestantske vere.Ti deli so bili ključni pri razvoju slovenskega jezika in kulture ter so postavili temelje za nadaljnje kulturne in jezikovne dosežke v Sloveniji.Leta 1584 je izšla tudi prva knjiga v slovenskem jeziku, "Catechismus",ki jo je napisal Primož Trubar. -
Ludvik XIV. je bil francoski kralj od leta 1643 do 1715, ki je uvedel absolutno monarhijo. Z ustanovitvijo središča oblasti Versailles je okrepil svoj položaj, saj so se tam zbirali plemiči in vladni uradniki ter mu bili podrejeni. Uvedel je centralizirano upravo, okrepil vojsko in s številnimi vojaškimi pohodi razširil francosko ozemlje. Bil je znan tudi po svojem prispevku k francoski kulturi, ter sebe prikazoval kot zaščitnika umetnosti in znanosti. -
Gibanje je vplivalo na oblikovanje demokratičnih držav in se odraža v Francoski revoluciji, ki je prinesla spremembe v družbeni ureditvi ter pripomogla k novim oblikam politične in družbene organizacije. -
Gibanje Razsvetljenstvo je poudarjalo razum in znanost kot ključno orodje za napredek družbe, spodbujalo svobodo, enakost in bratstvo ter kritiziralo religijo in versko dogmo. Pomembni predstavniki, med njimi Voltaire, Montesquieu, Rousseau in Kant, so močno vplivali na moderne družbe, kar je pospešilo razvoj umetnosti, literature, filozofije, znanosti in tehnologije.
-
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica (1740-1780), ki je zaslovela po številnih reformah, kot so reforme pravosodja, gospodarstva in šolstva, ki so modernizirale državo. Svojo pozornost je namenjala tudi boju proti korupciji in zmanjševanju privilegijev plemstva. Uvedla je obvezno cepljenje proti črnim kozam in ustanovila številne zdravstvene ustanove, ki so izboljšale splošno zdravje državljanov, imela je velik prispevek k modernizaciji Avstrije in Evrope kot celote. -
V 18. stoletju v Angliji se je začela Prva industrijska revolucija, ki je uvedla stroje v proizvodnjo in povečala produktivnost ter zmanjšala stroške proizvodnje. Spremembe so imele velik vpliv na družbeno strukturo in ustvarile nove načine dela in zaposlovanja, vključno z ustanovitvijo tovarn, pojavom urbanih območij in novimi delovnimi mesti, ki so bila dostopna tudi ženskam in otrokom. Prva industrijska revolucija je bila prelomni trenutek v zgodovini človeštva. Omogoči razvoj tehnologije. -
Bil je francoski general, ki se je v času Francoske revolucije povzpel na oblast in postal cesar Francije. Znano je, da je širil francoski imperij s svojimi sposobnostmi vodstva in osvajanjem novih ozemelj, kar je prispevalo k njegovemu povečanju. Pod njegovim vodstvom so bile izvedene številne reforme, ki so zajemale preoblikovanje države, pravosodnega sistema in vojske. Ta general je kljub neuspehom v kasnejših letih imel trajen vpliv na evropsko zgodovino, ki je oblikovala politiko in kulturo -
Britanske kolonije na vzhodni obali Severne Amerike so bile začetek nastanka ZDA. Ameriška revolucija je potekala od leta 1775 do 1783, kar je pripeljalo do ustanovitve ZDA. Leta 1776 je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti, leta 1787 pa ustanovna ustava. George Washington je bil izvoljen za prvega predsednika leta 1789. V 19. stoletju je ZDA doživela obdobje hitre rasti in industrializacije, kar jo je postavilo med vodilne svetovne velesile. -
Francoska revolucija je prinesla konec absolutistične monarhije in vzpostavitev republike. Revolucija se je začela z zborovanjem Generalnih stanov, ki so zahtevali večjo politično moč za tretji stan. Sledili so padec Bastilje, krvavi teror, izvršitev kralja Ludvika XVI. in vzpostavitev direktorija. Revolucija je vplivala tudi na druge dele sveta in postala zgled za boj za človekove pravice in svoboščine. -
velika geografska odkritja (Amerika)
razvoj znanosti in kritičnega razmišljanja
velike politične spremembe
strojna proizvodnja
številni izumi -
Leta 1809 je Napoleon ustanovil Ilirske province, ki so obsegale ozemlje današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Francija je izvajala modernizacijo in spodbujala razvoj gospodarstva ter izobraževanja na tem območju. Upravno-teritorialne reforme so vključevale uvajanje francoskega prava, ustanovitev sodišč, oblikovanje pokrajin in občin ter reformo šolstva.Vpliv Ilirskih provinc se je odrazil tudi v jezikoslovju, literaturi in kulturi ter pomembno prispeval k razvoju teh področij. -
Kancler Klemens von Metternich je uveljavil politični sistem vAvstriji,ki je zagovarjal močno centralizirano državo,avtoritarnost in ohranjanje statusa quo.Namen sistema je bil preprečiti revolucionarna gibanja in ohraniti stabilnost vAvstriji ter preprečiti širjenje revolucionarnih idej po Evropi.Sistem je dosegel vrhunec naSvetovnem kongresu voditeljev,kjer so obnovili red vEvropi po Napoleonovi vladavini.Zaradi te politike so se pojavile zahteve po reformah in pozivi k demokratizaciji države. -
Dejansko se je odvil leta 1815 v času po Napoleonovi porazi. Na kongresu so se zbrali voditelji evropskih držav, vključno z Rusijo, Prusijo, Avstrijo in Veliko Britanijo, ter razpravljali o organiziranju in stabiliziranju Evrope po Napoleonovih vojnah. Na kongresu so bili sprejeti številni sporazumi, ki so ga podpisali voditelji teh držav. Glavni namen kongresa je bil vzpostaviti ravnotežje moči med evropskimi državami in preprečiti morebitne prihodnje konflikte. -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar, ki se je soočal z mnogimi izzivi in pretresi v Evropi. Med njimi so bili upori, kot so pomlad narodov in revolucije leta 1848, ter vojne z Italijo, Prusijo in Balkanom. Kljub temu je bil sposoben voditelj in uvedel številne reforme, kot so splošna vojaška obveznost, reforma šolskega sistema in gradnja železnic. Pod njegovim vodstvom je Avstro-Ogrska postala ena izmed vodilnih sil v Evropi in se razvila v moderno državo. -
Gibanje Pomlad narodov v Evropi je bilo usmerjeno v narodno osvoboditev in politične spremembe, v katerem so sodelovali tudi Slovenci. Zahtevali so kulturno svobodo, enakopravnost in uporabo slovenskega jezika. Leta 1860 so Slovenci ustanovili Narodni dom v Trstu, kjer so se borili za svoje pravice. Na Kranjskem so leta 1866 in 1867 uvedli celovit slovenski učni načrt. Leta 1918 so se različne slovenske dežele združile v enotno državo Kraljevino SHS, kasneje pa v Kraljevino Jugoslavijo -
Baron Franca Josefa Bacha je bil avtoritarni vladar, ki je vladal z reakcionarnimi politikami in odpravljanjem pravic ter svoboščin. V svojem obdobju, imenovanem Bachov absolutizem, je ukinjal časopise, zapiral ljudi brez sodnega procesa in poskušal preprečiti širjenje nacionalnih in liberalnih idej, da bi okrepil osrednjo oblast in preprečil morebitne poskuse revolucij. Bachov absolutizem je trajal do leta 1859 in predstavlja pomembno obdobje v avstrijski zgodovini. -
V drugi polovici 19. stoletja se je začela Druga industrijska revolucija, ki je prinesla številne tehnološke inovacije in spodbudila gospodarski razvoj po svetu. Med najpomembnejšimi izumi so bili električna energija, avtomobil, letalo, telefon in kinematograf, ki so prispevali k industrializaciji, urbanizaciji in globalizaciji. Nova podjetja, so bila globalno usmerjena. Druga industrijska revolucija je imela tudi pomembne družbene in ekonomske posledice
-
Italijansko združenje v eno politično enoto je nastalo kot posledica združitve različnih italijanskih držav. Glavni akter pri združitvi je bil Giuseppe Garibaldi, ki je s svojimi vojaškimi uspehi prispeval k uresničitvi ideje o italijanski enotnosti. Kraljevina Italija je sprva bila ustanovljena kot monarhija pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. Kasneje, med drugo svetovno vojno, pa je Italijo prevzel fašistični režim pod vodstvom Benita Mussolinija. -
Ameriška državljanska vojna je potekala med letoma 1861 in 1865 med Severnimi ZDA in Konfederacijo Južnih držav. Glavni vzrok za vojno je bil spor o suženjstvu na južnih državah, ki so se upirale njegovemu ukinitvi. Severne ZDA so zmagale v vojni, kar je prineslo konec suženjstva in okrepilo enotnost države ter posledično modernizacijo in industrializacijo ZDA. Vojna je imela tudi velik vpliv na nadaljnji razvoj ZDA, vključno z nadaljnjim bojem za enakopravnost in položaj Afroameričanov v družbi
-
Avstro-Ogrska monarhija je bila ustanovljena leta 1867 in je predstavljala politično unijo med avstrijskim in ogrskim delom Habsburške monarhije. Združitev je bila odgovor na zahteve ogrskega dela prebivalstva po večji avtonomiji in enakopravnosti z Avstrijo, hkrati pa je omogočila avstrijskemu delu monarhije, da ohrani svojo dominantno vlogo v državi. Monarhija je bila sestavljena iz različnih narodnih skupnosti, kar je predstavljalo eno od ključnih izzivov za njen obstoj. -
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 po zmagi Prusije v vojni z Avstrijo in Francozsko-pruski vojni. Wilhelm I., kralj Prusije, je bil kronan za cesarja v palači Versailles v Franciji. Cesarstvo je združilo 25 nemških držav, s Prusijo kot vodilno silo. Zakonodajne pristojnosti so bile podeljene dvodomnemu parlamentu, sestavljenemu iz Reichstaga in Bundesrata, medtem ko so bile izvršilne pristojnosti omejene.Nacionalnostne in socialne napetosti so predstavljale nove izzive za cesarstvo -
-
ogroženost in za tem velik vzpon demokracije
varovanje človekovih pravic
mednarodna povezovanja
avtomatizirana proizvodnja
razvoj tehnologi