-
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij za katere je bilo značilno da so imeli mesta vodena iz središča pojavili poklici razvila pisava in tehnologija
-
Nastanek prvih civilizacij. Razvile so se na območju rodovitnega polmesca in ob velikih rekah. Mezopotamija(evfrat in tigris) egipt(nil) kitajska(rumena in modra reka) palestina(reka jordan) fenicija(sredozemsko morje)največji dosežki so pisava namakalni sistem, uradniski sistem, velike zgradbe(svetisca, piramide) -
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.
-
je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Značilno je, da je poleg mesta obsegala tudi podeželje. Imele so okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km² (izjema sta Atene (2550 km2) in Antična Šparta (8440 km2)). Središče polisa je bil trg ali agora (ἀγορά). Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Lahko so nastali z združevanjem več vasi ali pa ob vzpetinah. Najpomembnejši polisi so bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet. -
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št.[1] Sledila je grškemu temnemu veku. Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastale so polis, grške mestne države, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države.
-
Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov. Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila v 8. stoletju pred našim štetjem -
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik.
-
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
-
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor (500/499—494 pr. n. št.), neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis
-
Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu.
-
helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije.
-
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji;
druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej
tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453). Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo.
-
rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št.,[12] Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR [G(aj) Julij G(ajev) S(in) Cezar] kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
-
Gáj Avgúst Oktaviján (latinsko Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus), rimski politik in prvi rimski cesar,
Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan. Potem ko so republikanski zarotniki leta 44 pr. n. št. Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden od najbogatejših Rimljanov in eden vodilnih politikov svojega časa -
je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. Od začetka vladavine cesarja Avgusta do vojaške anarhije v 3. stoletju je bila država principat z Italijo kot metropolo provinc in Rimom kot edino prestolnico (27 pr. n. št. - 286 n. št.)
-
Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ. -
S smrtjo cesarja Teodozija I. Velikega, 17. januarja leta 395 se je rimski imperij dokončno razdelil na vzhodno in zahodno cesarstvo -
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc.
-
Pisalo se je leto 391, ko je po nekaterih virih na današnji dan cesar TEODOZIJ razglasil krščanstvo za uradno vero rimskega imperija. -
Na prestolu so se vrstili vojaški cesarji in spori za prestol so bili dokaj pogosti. Notranja kriza se je kazala še v propadanju gospodarstva, uporih sužnjev, oslabljeni trgovini. Ker ni bilo novih osvajanj, ni bilo novih sužnjev. Pomanjkanje delovne sile na podeželju je prisililo veleposestnike, da so zemljo razdeli med zakupnike-kolone. -
Začelo z preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale nove države in ljudje so se ukvarjali z kmetijstvom. V gradovih živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva razvoja mest in obrti
-
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar,
-
je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu). To razodetje je zabeleženo v Koranu (Kur'an), sveti knjigi Islama. -
Je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let.
-
Karel je bil najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške rodbine, in Betrade Laonske. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Leta 774 je postal kralj Italije in leta 800 cesar z zvenečim naslovom imperator romanorum. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva pred tremi stoletji, ki ga je priznavala Zahodna Evropa.. -
Velika shizma ali vzhodni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. -
Humanizem je bil idejna podlaga obdobja renesanse. Humanisti so spodbujali čut za lepoto in naravo.
-
Predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov živijo še danes
-
To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351. -
Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili roparski pohodi. Turki so požigali vasi, pobijali ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v janičarje, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v suženjstvo, kradli so živino ter pridelke, denar ter se s plenom vrnili v takratno Osmansko carstvo.
-
Tiskarska tiska je naprava, ki omogoča izdelavo knjig, revij in drugih besedilnih elementov v velikih količinah. To je spremenilo svet, saj je omogočalo ideje in novice hitro širiti v celotni družbi. -
Konstantinopel je imel strateško lego med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, na južnem ustju Bosporja, v točki, v kateri se evropska celina stika z azijsko. Konstantinopel je bil zelo pomemben kot naslednik starega Rima ter kot največje in najbogatejše mesto v Evropi v srednjem veku. -
Kmečki upori na Slovenskem je skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire.
-
Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet. -
Obdobje velikih geografskih odkritij razvoja znanosti in kriticnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavljenje strojne proizvodnje
-
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. -
Prvi slovenski knjigi sta KATEKIZEM in ABECEDNIK, ki sta izšli 1550. Napisal ju je Primož Trubar. -
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. -
Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju, ko so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. -
Ludvik XIV je bil najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini (kralj je bil 72 let).
-
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
-
Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI.
-
Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov.
-
Francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I.
-
Nastanek se je začel, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike. -
Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje.
-
Ilirske provnice je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji
-
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu.
-
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji Ruskega carstva (Aleksander I.), Avstrijskega cesarstva (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržanja državne ureditve, določene na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen Združenega kraljestva in Osmanskega imperija. -
Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj.
-
Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. -
Absolutizem je strog na političnem področju (stroga cenzura, policija). Na gospodarskem se uveljavi gospodarski liberalizem, ki daje zagon kapitalizmu. Država se mora čim manj vmešavati. Zato rečemo temu neoabsolutizem
-
Druga industrijska revolucija je pomenila prelomnico, saj je motor z notranjim zgorevanjem prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel parni stroj, namesto premoga pa je glavno vlogo proizvajanja energije prevzela nafta.
-
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija. -
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.
-
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. -
Nemško cesarstvo oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. -
Rudolf Maister je bil slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, † 26. julij 1934, Unec pri Rakeku.
-
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. -
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna[2][3], je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
-
Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte.
-
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. -
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) se je 3. oktobra 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.
-
SHS je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. -
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki štirje.
-
Svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let.
-
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu 1. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani.
-
Koroški plebiscit ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih. -
Tretji rajh je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, na oblast (1933). V zgodovinopisju se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945.
-
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema.
-
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi.
-
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. -
Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
-
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpon demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvojatehnologij.
-
Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. -
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
-
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.
-
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni.
-
Londonski memorandum je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954.
-
Gibanje neuvrščenih je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno.
-
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957.
-
Kubanska kriza je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962.
-
Vietnamska vojna je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.
-
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. -
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. -
Pred 30 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve ter zadnje, ki so jih izpeljali v Jugoslaviji. -
Skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v Skupščini Republike Slovenije, je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji zborov dne 2. julija 1990 sprejela in razglasila »Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije«.
-
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« -
Začetek razprav o privatizaciji in denacionalizaciji v slovenski skupščini je bil še en zelo pomemben mejnik v zgodovini slovenskega osamosvajanja
-
Tega dne je bila namreč slovesno razglašena samostojna in neodvisna Republika Slovenija kot nova država na evropskem in svetovnem zemljevidu.
-
Desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ.
-
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji. Vsebuje 176 členov.12
-
EU je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. -
NATO je obrambni pakt držav članic z namenom kolektivne samoobrambe. -
Članstvo v Evropski uniji je bil strateški cilj Republike Slovenije vse od osamosvojitve naprej.
-
Evroobmočje je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka.
-
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije.
-
Bolezen Covid-19 se je pojavila konec leta 2019 in se zelo hitro razširila po vsem svetu. V prvih dveh letih pandemije Covid-19 je bilo po vsem svetu prijavljenih več kot 450 milijonov primerov, več kot 100 milijonov samo v Evropi.