-
Tega leta je nastala SFRJ (Socialistične federativne republike Jugoslavije), ki je sestavljala 6 republik: Slovenija, Hrvaška, Srbija, BIH, Makedonija in Črna gora + 2 avtonomni (samostojni pokrajini): Kosovo in Vojvodina Edina in vodilna politična stranka in država je bila zveza komunistov (ZK), ki je skušala (dolgo je zahtevala) ohranjati enotnost pogledov na temeljna vprašanja države.
Za sprejem zakonov je bilo potrebno soglasje vseh 6 republik in avtonomnih pokrajin. -
Imela sem možnost, da sem nekdanjega predsednika ZKS in nekdanjemu predsedniku države postaviti nekaj vprašanja (eden izmed vprašanj je naveden v naslovu)in to so njegovi odgovori:
"Leta 1968 je skupina članov Srbske akademije znanosti in umetnosti objavila tako imenovani Memurandom s svojimi pogledi na reševanje krize ki je hromila življenje v državi. Ti pogledi so postavljali interese Srbije kot ključne za obstoj države in bi se jim vsi drugi morali podrejati." 1/2 -
"Stališča so posegla v same temelje države, predvsem v načelo enakopravnosti vseh narodov. Nekateri so zato ta dokument imenovali "dinamit pod ustavo Jugoslavije". Kmalu si je ta stališča prisvojil Slobodan Milošević, takratni vodilni politik Srbije kot svoj politični program. Njegovo uresničevanje, tudi s silo in grožnjami je dokončno razbilo Jugoslavijo." 2/2 -
Ideje o sprejemanju jugoslovanske ustave so se pojavile že kmalu po njenem sprejemu leta 1974, še glasneje po Titovi smrti. Srbsko sodstvo je motila prevelika avtonomija Kosova in Vojvodine. Srbi so trdili, da so bili z ustavo leta 1974 oškodovani.
-
V marcu ko so se začele demonstracije, ki so imele socialne in politične korenine, so Albanci zahtevali za Kosovo enak status, kot so ga imele republike. Kosovo in Vojvodina (avtonomiji), ki sta bila del Srbije nista imela svojih pogledov na družbene, gospodarske spremembe.
Državno vodstvo se je odzvalo z represijo, to pomeni, da so počasi hoteli prevzeti oblast v svoje roke. -
Komunistično vodstvo se ni hotelo soočiti s stvarnostjo, a so kulturni ustvarjalci (književniki, univerzitetni profesorji, humanisti, družboslovci) širili kaj je v državi prav in kje so mogoče rešitve iz zagate. Tako so začela izhajati dela o tedanjih tabujih.
Jugoslovani so lahko tako brali o stalinističnih sodnih procesih v Jugoslaviji, Golem otoku ter drugih komunističnih taboriščih.
V Sloveniji so veliko teh tem načenjali v mesečniku Nova revija, ki je začel izhajati leta 1982. -
Takrat je bil napisan program, ki je ZKJ (Zveza komunistov Jugoslavije) predlagal, da se narodu vrne več samostojnosti. Ni bil objavljen.
-
Novi predsednik ZKS Milan Kučan v nasprotju s svojimi predsedniki težav v državi ni slikal idealistično, temveč je odkrito govoril o največji krizi do takrat. Politični krizi je sledila še kriza stranke. -
Tega leta je predsedstvo SFRJ potrdilo spremembo ustave. Srbi niso dosegli, da bi bili sedeži v državnem zboru razdeljeni proporcionalno: to pomeni, da bi Srbi imeli največ sedežev, ker je bilo teh volivcev največ, Slovencev pa zelo malo - to bi oslabilo enakopravnost.
-
Februarja je bil 14. kongres ZKJ, kjer so Slovenci naznanili, da zapuščajo kongres in se ne mislijo več vrniti. Ko so prišli nazaj v Sloveniji so se dogovorili, da se bo Slovenija osamosvojila, saj so prostovoljno vstopili v zvezo republik Jugoslavije, kjer so se dogovorili, da ima vsaka pravico tudi izstopiti. -
Kaj vas je ob osamosvojitvi Slovenije najbolj skrbelo kot politika in državljana (preprostega človeka) ? "Na žalost ga druge republike niso podprle. Kljub temu me je skrbelo, da druge države v mednarodni skupnosti nase tako demokratične volje in odločitve za mirno pot ne bodo priznale." 2/3
-
Kaj vas je ob osamosvojitvi Slovenije najbolj skrbelo kot politika in državljana (preprostega človeka) ? "K sreči je bila moja bojazen odveč. Slovenija je 22.maja 1922 v New Yorku postala članica OZN.V imenu Slovenije sem takrat v generalni skupščini imel govor v katerem sem predstavil poglede Slovenije na delovanje in pomen te univerzalne organizacije." 3/3
-
Kaj vas je ob osamosvojitvi Slovenije najbolj skrbelo kot politika in državljana (preprostega človeka) ? "Odločitev za samostojno Slovenijo je temeljila na plebiscitu iz decembra 1990.Za to, da želijo živeti v samostojni in neodvisni državi je glasovalo 83 odstotkov vseh državljanov Republike Slovenije. Te odločitve nismo želeli uresničiti na račun enake pravice nobenega drugega naroda, po mirni poti in s sporazumom.
Zato smo tudi predlagali sporazum o mirni razdružitvi." 1/3