-
Balkanski narodi so bili dolga leta pod oblastjo Osmanskega cesarstva. Leta 1878 je Berlinski kongres odločal o usodi Balkana. Na predvečer prve balkanske vojne so Balkanske države sklenile protokol o sodelovanju.
-
Sovraštvo do Turkov je tako združilo Grčijo, Srbijo, Bolgarijo in Črno Goro, ki so skupaj želeli osvoboditi krščanstvo in razširiti ozemlja.
-
Balkanska liga (vojaška zveza Srbov, Črnogorcev, Grkov in Bolgarov) je uspešno premagala Osmansko cesarstvo. Srbi so zmagali pri Kumanovem, Črnogorci oblegali Skadar, Grki zasedli Solun, Bolgari pa potisnili osmanske čete do Čataldže. Leta 1913 je bil podpisan sporazum, kjer je osmansko cesarstvo odstopilo ozemlje balkanskim državam.
-
Po londonski mirovni konferenci so bili Turki poraženi, moč zaveznikov je bila dokazana in balkanske države so bile zadovoljne. Vendar želja po širjenju ozemlja je bila prisotna pri vseh zaveznikih.
-
Jabolko spora je bila Makedonija, ki so jo želeli Bolgari, Grki kot tudi Srbi. Bolgari so v svojem nezadovoljstvu napadli Srbe in Grke. Napad je tako sprožil drugo balkansko vojno.
-
V času spopada se je Srbiji in Grčiji pridružila še Romunija. Tudi Osmansko cesarstvo je napadlo Bolgarijo, saj so želeli izgubljeno ozemlje nazaj. Tako Bolgariji ni preostalo drugega kot zaprositi za mir. Mirovni sporazum je bil podpisan 10. avgusta 1913 v Bukarešti.
-
V balkanskih vojnah je moč Srbije politično in vojaško močno narasla. Avstro-Ogrska se je bala uporov, ki bi imelo posledice za državo. Svojo moč je pokazala s tem, da je organizirala manevre v Bosni.
-
Organizirane manevre si je v Sarajevu ogledal tudi avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Med vožnjo proti mestni hiši pa je organizacija Črna roka (Mlada Bosna) izvedla atentat. Gavrilo Princip je med postankom avtomobila ustrelil Franca Ferdinanda in njegovo ženo - povod za 1. svetovno vojno.