-
- Politično združitvijo Zgornjega in Spodnjega Egipta pod kraljem Menesom (pogosto se ga imenuje tudi Nermerj)
- Zgodovina starega Egipta se je dogajala v nizu stabilnih kraljestev in nizu relativno nestabilnih vmesnih obdobij s skupaj 31 vladarskimi dinastijami.
- Višek je dosegla v obdobju Novega kraljestva, v katerem je tekmovala s Hetiti, Asirci in Mitanci, potem pa je začela počasi propadati.
-
- Bil je faraon Starega kraljestva ustanovitelj Četrte egipčanske dinastije.
- Zgradil je najmanj tri piramide (dahšurske piramide: Zlomljena, Rdeča in Meidumska piramida) in uvedel več inovacij v gradnji egipčanskih piramid.
- Za svoje delo je potreboval delavce. Njegove zmage v Libiji in Nubiji so služile predvsem tema dvema ciljema: dobiti dovolj delovne sile in dostop do surovin in posebnih proizvodov, ki so bili na voljo v teh deželah.
-
- Pepi II. je bil faraon iz Šeste egipčanske dinastije Starega kraljestva, njegovo prestolno ime Neferkare pomeni Čudovita je Rajeva Ka
- Njegovo vladanje je zaznamovalo hitro propadanje Starega kraljestva. Moč nomarhov je rasla, moč faraonov pa upadala.
- Bil je vladar z najdaljšo vladavino v zgodovini - vladal naj bi več kot 90 let
-
- Mentuhotep II. je bil faraon iz Enajste egipčanske dinastije, ki je vladal 51 let.
- Okoli 39. leta vladanja je ponovno združil Gornji in Spodnji Egipt, s čimer se je končalo prvo vmesno obdobje Egipta.
- Mentuhotepov najbolj izviren gradbeni projekt je njegov pogrebni tempelj. Prekinil je tradicijo gradnje piramidnih kompleksov, značilnih za Staro kraljestvo, in naznanil gradnjo templjev iz Novega kraljestva.
-
- Tutmozis III. je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
- Vladal skoraj 54 let
- Star dve leti je zasedel prestol in prvih 22 let vladal kot sovladar svoje mačehe in tete Hačepsut, zatem ga je imenovala za faraona, bila sta enakopravna vladarja.
- Ustavaril je največje kraljestvo v celi zgodovini Egipta. Izvedel je 17 vojnih pohodov in osvojil ozemlje od kraljestva Nija v severni Siriji do četrtega Nilovega katarakta v Nubiji.
- Pokopan je bil v Dolini kraljev v Gornjem Egiptu.
-
- Hačepsut "prva v vrsti plemenitih gospa" je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
- Vladala je skupaj s Tutmozisom III.
- V času njenega vladanja je bilo narejeno toliko kipov, da ima skoraj vsak velik muzej na svetu kip Hačepsut v svoji zbirki.
- Po tradiciji je imela Hačepsut spomenike zgrajene v Karnaku.
- Rdeča kapela v Karnaku, je bila mišljena kot svetišče.
- Mojstrovina Hačepsutinih projektov je njen pogrebni tempelj v bližini Doline kraljev.
-
- Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19. dinastije.
- Vladal je 15 let.
- Večkrat se je odločno spopadel s Hetiti in ponovno osvojil večino spornih ozemelj, hetitske nevarnosti pa ni odpravil. Večina njegovih vojnih pohodov je bila uspešna.
- Pokopan je v Dolini kraljev, v pogrebnem tempelju.
-
- Psusenes I. je bil tretji faraon Enaindvajsete egipčanske dinastije, vladal je iz Tanisa.
- Vladal naj bi od 41 do 46 let.
- Psusenes je med svojo dolgo vladavino zgradil osrednji del Velikega templja v Tanisu, posvečenega triadi Amon, Mut in Honsu, in obzidje okoli njega.
- Psusenesov notranji in zunanji sarkofag izvirata iz ene od starih grobnic v Dolini kraljev.
-
- Kleopatra VII. je bila zadnja faraonka Starega Egipta. Vladala je iz Aleksandrije.
- Bila je inteligentna in predana državi. Bila je karizmatična in rojen vodja. Nagnjena je bila k spletkam.
- Na prestol se je povzpela kot sovladarica svojega moža in brata Ptolemaja XIII. Kasneje jo je brat prisilil, da je zapustila Egipt. Gaj Julij Cezar je deloval kot posrednik v sporu med njima. V sporu je bil Ptolemaj ubit, Cezar pa je Kleopatri vrnil prestol.
-
- Leta 42 pr. n. št. je Kleopatrin ljubimec postal Mark Antonij. V boju za oblast med Markom Antonijem in Gajem Oktavijanom je ostala na strani Marka Antonija. V bitki pri Akciju je poveljevala egipčanskemu ladjevju na strani Antonija. Po porazu je zbežala v Aleksandrijo.
- Nekaj dni po samomoru Marka Antonija tudi sama storila samomor.
