-
2000 BCE
Prvi civilizaciji na Evropskih tleh
Prvi civilizaciji na Evropskih tleh sta Minojska in Milenska. -
800 BCE
Polisi
Po naselitvi Joncev, Dorcev in Ahajcev nastali prvi polisi.
Bili so središča političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja.
Na vzpetini nad mestom je bila akropola, svetišče
Ob vznožju akropole se je nahajala agora
Vsak polis je vseboval:
-akropolo s templjem
-agoro, trg
-gledališče
-gimnazij Grška družba se je delila na:
- plemstvo - aristokracija
-ljudstvo - demos
-sužnji -
Period: 800 BCE to 600 BCE
Kolonizacije
Ustanavljali so kolonije (neodvisne mestne družbe, ki so bile kulturno in gospodarsko povezane s polisom, ki jih je ustanovil) Vzroki: Pomankanje obdelovalne zemlje, prenaseljenost, politične napetosti - spori. Posledice: Pridobivanje obdelovalne zemlje, trgovina, širjenje kulture, abeceda od Feničanov. -
776 BCE
Olimpiske igre
Posvečene bogu Zevsu -
753 BCE
Stari Rim
Rimski kralj Romul ustanovi mesto Rim -
Period: 753 BCE to 476
Republika
Rimljani prevzamejo oblast in Rim postane republika.
Prebivalstvo se deli na PATRICIJE (bogati) in PLEBEJCE (revni).
Rimska oblast se deli na IZVRŠILNO (voljeni uradniki -magistrati), ZAKONODAJNO (skupščina in senat), SODNA (sodniki na sodiščih) republiko vodita dva KONZULA (v izrednem stanju oblast prevzel eden -diktator)
PLEBEJCI so imeli v senatu predstavnika ljudskega tribuna, ki je imel pravico veta -
Period: 499 BCE to 479 BCE
grško-perzijske vojne
odvijalo se je več večjih spopadov
-spopad na Maratonskem polju
-pri Salamini
-pri Platojah
Zmaga Grkov: bojevali za svobodo; domovino, domač teren, dobro oboroženi in fizično pripravljeni -
450 BCE
Širjenje imperija
Rimski imperij je imel hitro, dobro izurjeno, organizirano ter disciplinirano vojsko. Imeli so nove bojne naprave (oven, katapult, samostrel), cestno omrežje. V zadnjih desetletjih pr. Kr. Rim postane imperij, najmočnejša država na svetu.
Osvojeno ozemlje razdelijo na PROVINCE, velike kmetije vojaki prodajajo bogatim veleposlanikom - LATIFUNDIJE, propadli kmetje se preselijo v Rim, kjer postanejo brezdomci - PROLETARIAT, -
431 BCE
Peloponeške vojne
Pride do sporov za prevlado med Šparto in Atenami, vključijo se ostali polisi. Zmaga Šparte -
300 BCE
Kriza Rimskega cesarstva
Povod za propad: vdor barbarskih plemen, državljanske vojne, propadanje trgovine in obrti, bolezni in lakote, prihod novih ver-Krščanstvo -
100 BCE
Dosmrtni konzul
Vojaški uspehi prinesejo ugled Juliju Cezarju, ki prevzame oblast in postane dosmrtni konzul. Republika propade ko Julija Cezarja umorijo senatorji in oblast prevzame njegov nečak Gaj Oktavijan, ki dobi naziv AVGUST (vzvišen). Rim postane cesarstvo -
395
Delitev cesarstva
cesar Teodozij razdeli Rimski imperij na vzhodni (Bizanc) in zahodni (Rim) del in razglasi Krščansko vero za državno vero -
476
Konec zahodnega dela imperija
Preseljevanje germanskih plemen in Hunov povzročijo konec zahodnega dela imperija