-
-
- obdobje naselitev v vzhodne Alpe
-
S severa (Moravska-današnja Češka, Slovaška) na območje vzhodnih Alp preko alpskih rek
-
Naselijo se na prostor nekdanjih provinc- S Alpe -
Avari in Slovani osvojijo Sirnij, potem se še bolj naseljujejo po Balkanu
-
Z jugovzhoda (iz Balkana preko rek: Sava, Savinja, Kolpa). Naselijo je pod nadoblastjo Avarov (avarski kaganat)
-
prvi stiki s krščanstvom- vlahi (romaski staroselci)
Škof Modest- misionarski metod (pokristjanjeval po Irski) začne pokristjanje v Karantaniji
Pokristjanjevanje od zgoraj (naprej knez in njegova družina, potem knezovi spremljevalci nato karantansko ljudstvo)
misjonarji kot gostje
verski pouk in prevod besedil v jezik domačinov
bogoslužje v latinščini
prvi samostan v kraju Molzbichl pri Spitalu na Dravi
828 frankovski pravni red in fevdalizem
S od Drave: Salzburška škof
J od Drave: Oglejska škof -
Šibka avarska nadoblast nad Slovani, upor pod vodstvom Sama, ki je združil Slovane proti Avarom (V Alpe do Moravske. Leta 658 Samo umre in Avari obnovijo nadoblast.
-
Avari napadejo Bizanc in Samo izkoristi napad na njih
-
Kneževina. prvi knez Valuk
Lega- slovenska in avstrijska Koroška in avstrijska Štajerska
središče- Krnski grad nad gosposvetskim poljem -
-
Ime dobilo po mestu Carnia- Kranj, kjer je tudi stalo središče. Družba podobna kot v Karantaniji. Leta 828 kneza zamenja frankovski grof.
-
Avari ogrožajo Karantance. Karantanci prosijo Bavarce za vojaško pomoč in premagajo Avare. Posledica: Karantanci priznajo nadoblast Bavarcov (pod Franki)
-
Bili so pogani, v tistem obdobju Franki izgubijo nadzor nad vzhodnimi Karavankami.
-
Ljudevit Posavski (Spodnje panonski knez) se upre furlanskemu upravniku. Karantanci in Karniolci takrat izgubijo samostojnost. -
Obomočje- Mura, Drava, Donava
središče- Blatenski Kastel- Blatno jezero -
Povzdvignjen v frankovskega grofa -
-
To območje sodilo pod Salzburško škofijo
867 prideta misijonarja iz Soluna: Konstantin (Ciril) in Metod, ki sta širila krščanstvo na območje Moravske in Spodnje Panonije
Posebnosti: glagolica (potem cirilica) in slovansko bogoslužje -
Spodnja Panonija se pridruži Moravanom v uporu proti Frankom
-
Premirje sklenejo z veliko Moravsko.
Posledice:
-ozemlje nekja časa samostojno, potem spet pod Franki
-vstop v zahodni evropski kulturni krog (krščanstvo prej pogani)
-fevdalizem in nove oblike gospodarstva -
876 kneza Koclja odstranijo Franki in oblast nad tem delom prevzame Arnulfovo kraljestvo- Arnulf (nezakonit sin Karelmana)
Obseg: Spodnja Panonija, Karantanija, Karniola posedoval na Krnskem gradu nad gosposvedskem polju.
Prostor vezan na Franke -
nižinska kolonizacija (doline, kotline) v istem zemljiškem gospodstvu
-
Oton I.(prvi cesar SRC-ja) premaga Madžare in SRC ponovno obnovi oblast na območju Karantanije in Karniole in takrat se Slovani ustalijo. -
Območje: Veronska, Furlanska, Koroška, Istrska, Kranjska, Karantanska krajina (obsegala celoten vzhodno alpski svet in poselitveni prostor Slovanov
Drugo ime tudi Velika Karantanija
Obstaja do 11 stol.
Imela svojo vojvodo
Dokončno se uveljavi fevdalizem -
Rodbine: Eppensteini, Spanheimi
Sedež: Št.Vid ob Glini od 1518 Celovec -
Rodbina: Traungavci (Otokarji)
sedež: Gradec -
Rodbina: goriški grofje
Sedež: Gorica -
višinska kolonizacija (Pohorje, Dinarsko Kraški svet)
-
v 14. stoletju postanejo Habsburški vazali (vojaška služba)
posesti so pridobivali na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem
dejavnosti: posojanje denarja (obresti), vojaško najemništvo, obvladovali prometne poti čež slovesnko ozemlje (mitnine- ceste, brodnine- reka)
po Vovbržanih podedovali Celje, stari grad na Celju -
Rodbina: Spanheimi
sedež Ljubljana -
Herman II. se je povezal s ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim
Bojevala sta se proti Turkom in Herman II. rešil SL zaradi ujetištva
SL se poroči s hčerko Hermana II. Barbaro in tako celjski pridobivajo posesti na Hraškem -
neagrarne panoge (fužine, rudarstvo)
naseljevanje Uskokov (pravoslavno vaško prebivalstvo) na izpraznjene dele, kjer so Turki napadali. -
Začetek vojne med Habsburžani in Celjskimi, ki se je končalo s poravnavo leta 1443, Celjski in Habsburžani postanejo enakovredni.
Celjski so lahko obdržali svoj knježji naziv, izgubili pa so svojo deželo
Dedna pogodba med Habsburžani in Celjskimi grofi (ena rodbina izumre druga deduje- ni več moških potomcev) -
Osmansko cesarstvo se v 14 stol. širi po Balkanskem polotoku in širijo islam, svojo vojaško organizacijo in nove kulturne navade
-
V Beogradu, Habsburžani podedovali posesti celjskih
Pomen celjskih grofov:
-ustanovitelji samostanov Pleterje- Kartuzijani, Novi Klošter pri Žalcu
- pozidali in opremili številne cerkve
- tri zvezde -
splošno nezadovoljstvo
povod: krajevne težave- proti fevdalcu
kmetom se pridružijo še rudarji, podeželski obrtniki, fužinarji in meščani (cesar izda povelje, da ustavijo upore)
upor zatrejo turki
kmetje dobijo dodatne dajatve -
Kranjska, Štajerska, koroška
splošno nezadovoljstvo
odnos fevdalcev do kmetov
povezali so se v kmečko zvezo
cesar Maksimiljan I. jih ne podpre
Pomankljivo izurjeni kmetje, slabo opremljeni, na višku 80.000 (noben uril vojaških taktik, ni še najmniške vojske, s sabo so prinesli vile,macole)
Kazen: nove dajatve, uporniški phening- enkraten davek, višje dajtve -
Štajerska, del Kranjske in hrvaško Zagorje
vzrok: problemi na ozemlju Franjo Tahy, začel zlorabljati otroke, žene in pobiral nasilne dajatve
Na čelu upora: Matija Gubec (usmrtili), Ivan Pasanec, Ivan Mogalić in Ilija Gregorić (poveljnik kmečke vojske
Zahteve: ustanovitev kraljevega namesništva v Zagrebu (tam bi se lahko kmetje pritožili)
vojska fevdalcev jih je pokončala pri bitki pri Stubici