-
Tarkvinij Ošabni poizkusi odpraviti zakone in zavladati kot tiran, zato ga ljudstvo odstavi. -
Tarkvinij Ošabnije odstranjen po tem ko poskuša zavladati kot tiran
-
Rim postane republika
-
Za pol leta imajo Kelti oblast v Rimu. Rimljani ne morejo izvajati sodnih procesov in oblasti, ni konzulov. -
Rim želi pridobiti oblast nad celotnim Apeninskim polotokom.V samitskih vojnam porazijo samite in s tem dosežejo svoj cilj.
-
vojna z italskimi plemeni v kateri latinska mesta v osrednjem delu apeninskega polotoka postanejo del Rima. -
Ko se Rimljani širijo na jug Apeninskega polotoka, naletijo na grško kolonija Tarent, ki na pomoč pokliče epirskega kralje Pira. Ta nima namena pomagati tarentincem, le zavzeti južni del Apeninskega polotoka. Tako pride do spora med Rimljani in Pirom. V bitki zmaga Pir, a na rečun velikih izgub -
zaradi trka interesov pride do spora med Rimom in Kartagino( oboji želijo trgovati na območju sredozemlja). Rim razvije uspešno taktiko boja na morju (vran) in tako premaga Kartažane -
Hanibal pride iz Hispanije preko Alp do Rima z ogromno vojsko in premaga Rimljane -
Rimski vojaški poveljnik Scipion Afričan s svojo vojsko premaga Kartagino, ki mora za kazen uničiti svojo mornarico, opustiti čezmorske posesti, ter ne sme se vojskovati izven Afrike. To izkoristijo Numidijci in začnejo širiti svojo državo v Severni Afriki. -
selevkidsko državo v vojni dobi Pergamon (zaveznica Rima) -
Provinca Makedonija postane del Rimskega imperija -
Tekmovanje med Rimom in Kartagino za prevlado v sredozemlju se nadaljuje, poleg tega pa Kartagina Numidijcem (Rimski zavezniki) napove vojno. Pride do 3. vojne kjer je kartagina dokončno premagana, mesto porušeno. Kartažane Rimljani zasužnijo in posolijo zemljo. -
ostanki polisov v matični Grčiji postanejo del Rimske države. -
v prijateljski pogodbi s pergamonom Rim pridobi Selevkidsko državo.
-
S svojimi reformami poskuša zaustaviti propad kmetov:
- Prostorsko omeji koliko zemlje ima lahko posameznik, ostalo razdeli revnim
- Posesti postanejo dedne
drugi konzul je s pravico veta preprečil te zakone -
nadaljuje delo svojega brata in z reformami poskuša izboljšati položaj kmetov:
-omejitve senata
-zemljiški zaklon
-vojaški zakon
-žitni zakon
po smrti razveljavijo te zakone -
zaradi velikih vojaških porazov se odloči reorganizirati vojsko:
-Prostovoljci (starejši od 16 in berači)
-država priskrbi orožje vojakom
-Marijeve mule (vojaki, ki nosijo težko opremo)
-kohorta (stalna vojska)
-Legionar (kopje, železna srajca, čelada,meč)
- veterani se za nagrado naseljujejo v kolonije prebivalstvo se razdeli na populare, med njimi tudi Gaj Marij (ljudska stranka) in optimate (senatorji) -
vojna med Rimom in nekaterimi zavezniškimi plemeni.
Kot posledica so vsi zavezniki Rima na Apeninskem polotoku južno od reke Pad dobili Rimski državljanstvo. -
kot vodja optimata obračuna s svojimi nasprotniki (populari) in se poda v boj z Miritadom VI -
Sula konča državljansko vojno, imenovan je za diktatorja in dokončno porazi populare -
Sula se umakne iz Rima in se odpove diktaturi, za dediča razglasi Gneja Pompeja, ki je zelo oportunističen in je nekaj časa na strani popularov, nekaj časa pa na strani optimatov -
Največćji upor sužnjev v tem obdobju. Začne se v gladiatorski šoli v Kampanji, kjer pod vodstvom Spartaka zbeži na tisoče sužnjev, da bi prišli nazaj v domovino (Tarkijo) -
Nad sužnje pošljeta močno vojsko in zgradita zid, da se niso mogli premakniti proti severu.
Za kazen so 6000 sužnjev križali ob Apijski cesti v opozorilo ostalim. -
Kras je bil takrat eden nabogatejšiših Rimljanov in pomemben politik, Pompej je dober vojaški poveljnik, ki po smrti sule ponovno postane popular (je oportunističen), ter odpravi Sulovo ustavo -
Gnej Pompej, Kras in Gaj Julij Cezar se povežejo v prvi triumvirat in se podpirajo pri doseganju svojih potitičnih ciljev ( krepitev moči popularov in zmanjšanje moči senata) -
začne delovati v skladu z željami triumvirata. Bil je dober vojaški poveljnik, vojska mu zaupa -
Gaj Julij Cezar s svojo vojsko dokončno porazi Galijo in taki razširi mejo Rimskega imperija na Severno morje. Med njegovim osvajanjem Kras umre, Pompej pa se ponovno obrne na stran optimatov. Pride do državljanske vojne. -
Naznani da želi postati diktator, Pompej zbeži v Grčijo, kjer zbira vojsko za spopad. -
spopadeta se Cezar in Pompej. Pompej zbeži v Egipt, kamor mu sledi Cezar. Tam je Pompej ubit, Cezar pa se vplete v spor med Kleopatro in njenim bratom in Kleopatri omogoči da zavlada Egiptu -
Cezar zmaga in postane dosmrtni diktator- KONEC REPUBLIKANSKE UREDITVE -
v senatu se ustvari skupina Cezarjevih nasprotniko,ki niso zadovoljni z njegovo diktaturo. Vodita jih Kasij (podpira Pompejevo vojsko) in Brut(patricij), ki mislita, da se bo po Cezarjevi smrti ponovno ustanovila republika -
Po Cezarjevem umoru se Mark Antonij (vodja popularov) odloči da bo vodil vojsko proti Cezarjevim morilcem -
Mark Antonij, Gaj Oktavian in Lepid se povežejo in grejo v vojno proti Cezarjevim morilcem -
drugi triumvirat se spopade z vojsko Bruta in Kasija in jo porazi. Imperij razdelijo na 3 dele, vsak vlada enemu:
- Oktavijan dobi zahodno Sredozemlje in Apeninski polotok
- Antonij dobi vzhodno Sredozemlje
-Lepid dobi Severno Afriko -
Lepid je postajal vedno manj pomemben in je počasi odstopil iz triumvirata. Pride do spora med Oktavijanom in Antonijem kdo je močnejši. Spopadeta se pri Akciju, kjer Oktavijan premaga Antonija (in Kleopatro, ki mu je pomagala). Oktavijan postane edini vladar Rimskega imperija -
Tiberij, Kaligula, Neron
-
Po cesarju Avgustu sledi obdobje 200 let miru, ko ni državljanskih vojn, in jih ne ogroža nobeno tuje ljudstvo. posledično pride do razvoja trgovine, umetnosti, izobrazbe, gradnje cest, poenotenosti upravnega sistema (centralizacija) in romanizacije (širjenje Rimske kulture)
-
osvojil Panonijo, Dalmacijo in Retijo.
Bil je Avgustov naslednik in posinovljenec.
Bil je diktatorski. -
krut, maščevalen, diktator -
okruten, neuravnovešen vladar. Prvi preganje kristjane. Po njegovi smrti državo zavzame kratka državljanska vojna -
Neron je za požare, ki je uničil del Rima okrivil Kristjane in jih začel preganjati -
4 kandidati v boju za prestol, med njimi Vespazijan (začetnik Flavijanske dinastija). Za cesarja ga imenujejo legije po tem ko je v Jeruzalemu zatrl upor Judov in ga zavzel kot rimsko provinco -
-
Trajan, Hadrijan, Mark Avelij
-
v času njegovega vadanja je imel Rimski imperij največji obseg (Pirenejski polotok, Britanija, od reke Ren do Donave, Črno morje, Mala Azja, Mezopotamija, vzhodno Sredozemlje, Egipt, Severna Afrika) Gradi LIMES (utrjena meja na zunanjih mejah imperija (jarki, zidovi, reke, vojska, stolpi)) -
nadaljuje gradbo limesa- Hadrijanov zid (117km dolg zid med anglijo in škotsko) -
meja Rimskega imperija se začasno prestavi iz Hadrijanovega zidu še globje v škotsko (Antoninov zid) -
Vojna proti Partom (ljudstvo V Sredozemlja)- Mark Avrelij zmaga in imperij zavaruje z mejo. Njegovi vojaki se okužijo s kugo ki kasneje ubije okrog 5 miljonov ljudi. -
spopadi zgermanskimi ljudstvi (Markomani, Kvadri, Sarmati), ki ogrožajo Rimsko mejo na Donavi. Po Avrelijevi smrti vojno konča njegov sin (zmaga).
Vojna razkrije Šibkost severne meje zato je od takrat naprej tam vedno vojska -
v enem letu se zvrsti 5 cesarjev
-
karkala
-
Odlok CONSTITUTIO ANTONINIANA: vsem svobodnim državljanom Rimskega imperija podeli državljanstvo Zgradi Karkalove terme ( takrat središče socialnega dogajanja) od 3. stol. dalje nenehno vojno stanje (udori, državljanske vojne)- Limes popušča -
-ogrožanje barbarskih ljudstev,ki jim rimska vojska ni več kos
- Pomankanje delovne sile (kmetje in vojaki)
- razdronljena, nestalna, šibka oblast, ki ne zna nadzorovati razmer
-pretendenti za pestol- tisti, ki skušajo priti na oblast -
60 cesarjev- večina umre nasilne smrti
imenujejo jih legije:
Avrelijan -
Iz Panonije.
Vspešen vladar
- zavaruje imperij pred udori barbarskih ljudstev in prepreči uzurpacija (poskuse drugih da bi mu vzeli prestol)
- odpravil 2 samostojni državi v Rimskem imperiju (Galsko kraljestvo, Palmirska država)
-opusti Dakijo, ker tja preveč udirajo tuja ljudstva
- uspešno končal krizo 3. stol. -
Začetek Dominata. Ko Dioklecijan zavlada za, 170 zavstavi propad imperija.
-poveča in reorganizira vojsko (Federati- Germani ki služijo vojski v Rimu)
-Davčna refoma (ljidje e težko izognejo davkom)
_maksimiranje cen in plač
-prepove zapuščanje zemlje, uvede dednost poklicov
-cwsarstvo razdeli na diceze (manjši deli ki jih upravljajo njegovi privrženci)
- Edikt o preganjanju kristjanov
Tetrarhija (cesarstvo razdeli na 4 dele, vsak ima svojega vladarja) -
despotska monarhija
- senat izgubi svoj vpliv
-proskineza
-dominus et deus- vladar je gospod in bog
-konzul je le še častni naziv
-Rim je le simbolično središče -
ker Dioklecijan hoče da imajo njega za boga in noče da imajo kritjani svojega boga. ruši cerkve, zažiga verska besedila, muči duhovnike... -
Postanečlan tetrarhije in se postopma znebi sovladarjev -
Konstantin premaga uzurpatorja Makscensija.
Pred bitko naj bi na nebu videl križ, zato je verjel da mu je pomagalo krščanstvo -
Kontantin veliki razglasi versko svobodo, ker verjame, da mu je v bitki krščanstvo pomagalo -
uvede kolonat- kmetje obdelujejo zemljo za veleposestnike -
konstantin veliki želi, da je prestolnica bližje meji, da jo lažje brani. -
Je zadnji vladar enotnega Rimskega cesarstva -
Teodozij veliki izda zakon, po katerem krščanstvo postane edina dovoljena religija- preganja pogane -
-Vzhodni (kulturno, gospodarsko in politično močnejši)
-Zahodni (začne slabeti zaradi pritiskov ljudstev, nestabilne oblasti) -
Federat Odoaker odstavi ZAdnjega Rimskega cesarja Romula avgusta, germani zavladajo v Rimu -