-
-
Med revolucijo sta ustavo dobili kraljestvi Sardinija in Toskana. Nemiri v Rimu so papeža Pija IX. prisilili v uvedbo ustave in umik v Neapeljsko kraljestvo. -
Razglašena je bila republika in vzpostavljena začasna vlada, ki je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev. -
Revolucionarna vrenja nastajajo pod vplivom Francije in v državah pripeljejo do uvedbe liberalnejših ustav (9.3.Sklican je bil zvezni zbor v Frankfurtu, ki je odpravil cenzuro tiska) -
Čeprav je vojska demonstrante razgnala je bil kancler knez Klemens Metternich prisiljen odstopiti. -
sardinsko-piemontski kralj Karl Albert napove vojno proti Avstrijskem cesarstvu. Sardinska vojska je s podporo prostovoljcev iz Lombardije in Benečije začela vojaške operacije proti Avstrijcem, toda doživljala poraz za porazom. -
V Pragi je pod vodstvom Palackýja prišlo do sklica slovanskega kongresa, ki je zahteval izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze. -
Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost. V bitki je Avstrijsko cesarstvo zmagalo, Kraljevina Sardinija pa je bila zaradi poraza prisiljena skleniti premirje. -
Njeni glavni nalogi sta bili izvedba dokončne odprave fevdalizma in vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov Avstrijskega cesarstva. -
Revolucija je prisilila Ferdinanda I., da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka Franca Jožefa. -
Napoleon ni skrival svoje nenaklonjenosti repoublikancen in privržencem revolucije -
kralj razpusti deželni zbor in vpelje oktroirano ustavo, ki je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom. Kralj je to volilno pravico že maja leta 1849 spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volilce razdelil na podlagi višine plačanega davka. -
V Rimu razglasijo republiko. Šele vojaška pomoč novega francoskega predsednika Louisa Napoleona leta 1849 je v Papeški državi oblast ponovno dobil papež. -
Franc Jožef v tajnosti razglasi novo ustavo s tem pa razpusti parlament. -
-
Avstrijsko cesarstvo prisili Prusiji v združitev in obnovo Nemške zveze -
Z izdajo Silvesterskega patenta je Franc Jožef dokončno ukinil oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa revolucije. Z ukinitvijo naprednejših pridobitev marčne revolucije nastopi obdobje Bachovega absolutizma. -
Nova ustava Napoleonu zagotovi nov deset letni predsedniški mandat. Konec leta 1849 se da okronati za novega kralja s tem pa se konča obdobje druge republike -
V Krimski vojni se Rusija spopade z Osmansko državo, Francijo, Veliko Britanijo in Sardinskim kraljestvom. Čeprav je Rusija računala na podporo Avstrijskega cesarstva, je ni dobila. Rusija je bila poražena. Dokončno se spremenijo odnosi med Rusijo in Avstrijskim cesarstvom. -
Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov je ena izmed liberalnih reform Aleksandra II. S to reformo je dal kmetom osebno svobodo in minimalne državljanske pravice. -
Franc Jožef z izdajo teh dokumentov dokončno odpravi neoabsolutizem. Oktobrska diploma pa je predvidevala preoblikovanje države v ustavno monarhijo, sklical pa naj bi se tudi stočlanski parlament. -
izdal jo je Franc Jožef, ko je spoznal, da oktobrske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi. Februarski patent je monarhijo ponovno centraliziral ter v njej ponovno obudila parlamentarizem. -
Italijanski parlament razglasi Kraljevino Italijo. Prvi kralj postane Viktor Emanuel II., ministrska predsednika pa postaneta Cavour in Benso -
Izvolitev Otta von Bissmarcka za ministrskega predsednika Prusije predstavlja pomemben mejnik v procesu združevanja. -
V Nemško-Danski vojni se je Danska vojska borila proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski, brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze. Avstrijsko cesarstvo in Prusija sta zavzela Schleswig in Holstein. -
Prusija in Kraljevina Italija se bojujeta proti Avstrijskem cesarstvu. Avstrijsko cesarstvo se je bojevalo na dveh frontah. Zmagali so pri Custozzi in Visu, medtem ko jih je Prusija močno porazila pri Kraljevem Gradcu. Kraljevina Italija je dobila Benečijo, Prusija pa Schleswig in Holstein, Avstrijsko cesarstvo pa je bilo izločeno iz nemškega vprašanja. Razpadla je Nemška zveza. Oblikovana je bila Severnoameriška zveza. -
Franc Jožef in Elizabeta Bavarska (Sisi) sta bila v Budimpešti kronana za kraljevi par. -
Decembrsko ustavo je dobila avstrijska polovica Avstro-Ogrske po sprejetju dualizma. Uveden je bil nov zakon o društvih, ki je omogočil ustanavljanje političnih društev in tako postavil temelje za ustavni in parlamentarni razvoj avstrijske polovice države. Uveden je bil tudi zakon o splošnih pravicah državljanov. -
Napoleon III. je odpoklical svoje čete, ki so varovale papeža in tudi preprečile Garibaldijev poskus osvojitve mesta, zato je italijanska vojska zavzela Rim in ga razglasila za prestolnico. Francozi so bili prisiljeni k vdaji, izgubili pa so Alzacijo in Loreno. -
V Versaillesu so razglasili Nemško cesarstvo. Prvi nemški cesar je postal kralj Viljem I., mesto ministrskega predsednika pa je zasedel Otto von Bissmarck. -
njen cilj je bil vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem. To so dosegli z uvedbo mnogih reform.Zato si je prislužila ime proletarske države. -
Francoska vojska v sedmih dneh zasede Pariz in premaga upornike. -
Rusko-Turška vojna je izbruhnila zaradi osmanskih represij proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Rusija je vojno zmagala marca, leta 1878 podpisano premirje v San Stefanu. Premirje je ozemeljsko okrepilo Bolgarijo in ji zagotovilo neodvisnost od osmanske nadoblasti. -
Ruski vladar Aleksander III. se povezuje s Francijo. Vojaška zaveza naj bi obe državi zavarovala pred Nemčijo. To štejemo, kot začetke zveze antante. -
Nastane zaradi nenaklonjenosti reformam Nikolaja III. -
Vojna je izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku iz Mandžurije. Vojna se je končala s porazom Rusije. -
V Peterburgu je nezadovoljstvo ljudstva nad izgubljeno vojno in avtokratsko vladavino carja pripeljalo do splošne stavke korakali so proti carski palači Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev človekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Carska vojska se je a stavko odzvala s streljanjem na demonstrante. -
-
Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil v Sarajevu. Gavrilo Princip je s streljanjem smrtno ranil njega in njegovo ženo. Ta dogodek je bil povod za prvo svetovno vojno, saj je nato Avstro-Ogrska napadla Srbijio.