-
Združitev Irskega kraljestva in Velike Britanije. Združitvi nasprotuje večina Ircev (Daniel O'Connell). -
Daniel O'Connell ustanovi organizacija Repeal, njen glavni cilj je bil vzpostavitev irskega kraljestva s kraljico Viktorijo na čelu. -
Organizacija nastala na Apeninskem polotoku, ki je združevala preostanek karbonarjev in mlade revolucionarje. -
Vlada kraljica Viktorija v Veliki Britaniji. Pospešena industrializacija, razvoj na področju medicine, telekomunikacije in železnic. -
Radikalno združenje, ki je zahtevalo Irsko avtonomijo s silo in odstranitev nadoblasti Britancev -
Zaradi represije Angležev-huda lakota in slabe letine (krompir je napadla huda bolezen)
-
-
Prva vojna za neodvisnost Italijanov. Sardinsko-piemontski kralj Karl Albert napove vojno Avstrijskemu cesarstvu. Avstrijci premagajo Italijanske čete pri Custozzi.
-
S tem se začne revolucionarno leto 1848. Kralj Dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo. -
Liberalne težnje Francozov. Nosilci uporov so bili kmetje-zahtevajo splošno volilno pravico in izboljšanje volilnega položaja -
V Franciji je razglašena republika in imenovana začasna vlada. Dobijo svobodo tiska in zborovanja, ukinejo smrtno kazen, uvedena splošna in enaka volilna pravica. -
Nemška revolucija 1848. Odpravijo cenzuro tiska, razglasili cesarskega orla za zvezni grb, dobijo zastavo -
Revolucija na območju Avstrijskega cesarstva. Cesar Ferdinand |. je bil prisiljen odstaviti kneza Metternicha. Obljubi vpeljavo ustave, svobodo tiska in združevanja in ustanavljanje narodnih gard. -
Čehi, Slovenci in Italijani so imeli pomisleke nad nemškim političnim ciljem. Zahtevali so izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze. Kongres je vodil Palacky v Pragi. -
Hoteli so dokončno odpraviti fevdalizem in vpeljati ustavo. Sprejmejo zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine -
Knez Windischgreatz in ban Josip Jelačić pričneta z obleganjem Dunaja. Na koncu njune čete prodreta do centra mesta. -
Revolucija je prisilila Ferdinanda |. da je odstopil, zamenjal ga je njegov nečak Franc Jožef -
Izvoljen nov predsednik: Louis Napoleon Bonaparte. Ni bil na strani meščanov in ne na strani plemstva -
Cesar Franc Jožef razglasi oktroiran (vsiljeno) ustavo. Razpusti parlament, stre vsa revolucionarna gibanja, ukine nacionalna gibanja, ministri so spet podrejeni vladarju, uvede cenzuro, ukine narodno gardo. -
Uvede jo Friderik Vilijem IV. V njo se vključi več severnonemških držav. -
Pruski kralj Vilijem |. ga imenuje za ministrskega predsednika. Je konservativec, krepil in posodobil armado, izvaja realpolitiko. -
Cesar Franc Jožef ukine napredne reforme revolucije (vse razen odprave fevdalizma). Nastopi Bachov absoluzitem. -
Ministrski predsednik Sardinije. Zaslužen za modernizacijo Italije. Skuša izriniti Avstrijsko cesarstvo iz Apeninskega polotoka. -
Rusija zgubi proti Osmanski državi, Franciji, Veliki Britaniji in Sardinskemu kraljestvu. Bolnik ob Bosporju.
-
Rusija dobi vpliv v Podonavju in na Balkanu. Črno morje postane nevtralno območje. Vlaška in Moldavija dobita avtonomijo znotraj Osmanske države. Franciji uspe porušiti koalicijo. -
V ospredje pridejo nasprotniki unije, ki so spremembe želeli doseči s silo, upori in protesti. Vodil jih je Charles Stewart Parnell. Politika obstrukcije. -
Avstrijci se umaknejo iz Lombardije. Izpolni se dogovor z Napoleonom |||. -
Zavezništvo Piemonta in Francije. Zmagajo francosko-italijanske čete v bitki pri Magenti in Solferinu (krvavo)
-
Giuseppe Garibaldi s 1000 prostovoljci zasedel Sicilijo, sestavil začasno vlado in razglasil splošno vojaško obveznost, zavzame Neapelj -
Kmetje so osebno svobodni, imajo minimalne državljanske pravice (poroka, osebna lastnina, trgovanje). Modernizacija infrastrukture, pospešena industrializacija. -
Konec neoabsolutizma, ustavna maonarhija, Jožef Štefan skliče parlament na Dunaju, ideje uvajanja federalizma.
-
Franc Jožef ugotovi, da v praksi ne mora speljati Oktobrske diplome. Centralizacija, obuditev parlamentarnega življenja (volilna pravica omejena z davčnim in inteligenčnim cenzusom). -
Italijanski parlament v Torinu razglasi italijansko kraljestvo. Kralj Viktor Emanuel || (ustavna monarhija). Camillo Benso di Cavour je ministrski predsednik. Imajo slabo infrastrukturo, različna gospodarska razvitost
-
Danska proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Danska si želi priključiti Schleswig. Zmagajo Avstrijci (dobijo Holstein) in Prusi (dobijo Schleswig)
-
Imenuje se tudi Sedemtedenska vojna. Prusija in Italija proti Avstrijskem cesarstvu. To je bil načrt kako iz Nemške zveze izključiti Avstrijsko c. Italijani izgubijo pri Custozzi in na Visu (pomorska bitka), Prusi zmagajo pri Kraljevem Gradcu (krvavo).
-
Mirovna pogodba v Pragi. Oblikuje se Severnonemška zveza. Italija dobi Benečijo. -
Zakon o društvih, zakon o splošnih pravicah državljana, nadzor nad šolstvom prevzame država, splošna obvezna osemletna osnovna šola.
-
Franc Jožef in Elizabet Bavarska sta kronana za madžarski kraljevi par-dualizem. Skupno sta državi imeli zunanjo, obrambno in finančno politiko. Vsak je mel svojo notranjo politiko. Avstro-ogrska -
Po porazih Napoleona |||. v vojni proti Prusiji je bilo v Franciji ukinjeno drugo cesarstvo in razglašena tretja republika.
-
Francija proti Prusiji. Pruska vojska vdre v Loreno. Bitka pri Sedanu (Prusi zajamejo francoske vojake). Zmagajo Prusi
-
Boj med cerkvijo in državo. Država ukine jezuite, uvede civilno poroko, prevzame nadzor nad šolstvom in prekini odnose s papeško državo.
-
Razglašeno je bilo v Versaillesu. Imeli so ustavno monarhijo, bili so zvezna federativna država, ministrski predsednik je bil Otto von Bismarck, prvi nemški cesar je bil pruski kralj Vilijem |, -
Zaradi pritiska nemških čet, zunanji minister Jules Favre je bil prisiljen podpisati premirje, sestavljeno pod nemškimi pogoji -
Vlada je bila prisiljena v umik s strani ljudstva in francoske narodne garde iz Pariza. Razglasijo samoupravo -
Francija je odstopila Nemčiji Alzacijo in Loreno. Napoleon je moral odstopiti. -
Osmanska represija proti pravoslavnim srbom in bolgarom. Rusija se odzove in zmaga. -
Bolgarija se ozemeljsko okrepi in ima zagotovljeno neodvisnost od Osmanske države. Na območju Balkana raste ruski vpliv -
Kmetje nehajo plačevati najemnine za svoje kmetije
-
Narodniki na Carja vržejo dve bombi, prva ga ne ubije. -
Zaradi represije
-
Vodi Vladimir Iljič Lenin -
Japonska zahteva umik rusov iz Mandžurije. Bitka pri Cušimi (Japonsko ladjevje premaga rusko). Konča se z podpisom mirovne pogodbe v Portsmouthu.
-
Krvava nedelja. Visoka gospodarska rast, dvig proračuna za izobraževanje, razvoj industrije -
Korakali so proti carski palači Zimski dvorec, zahtevali so človeške pravice in parlamentarizem. Carska vojska je začela streljati na protestnike (ruska krvava nedelja). Car izda oktobrski manifest. Sklicali dumo -
Velja samo za moške nad 18 let. go moški go! -
Razglašena je bila po krvavi državljanski vojni med katoličani in protestanti
