Časovni trak (priprava na test in dodatna naloga)

Act of union

1800

Združitev Irskega kraljestva in Velike Britanije. Združitvi nasprotuje večina Ircev (Daniel O'Connell).

Repeal

1830

Daniel O'Connell ustanovi organizacija Repeal, njen glavni cilj je bil vzpostavitev irskega kraljestva s kraljico Viktorijo na čelu.

Mlada Italija

1831

Organizacija nastala na Apeninskem polotoku, ki je združevala preostanek karbonarjev in mlade revolucionarje.

Viktorijanska doba

1837

Vlada kraljica Viktorija v Veliki Britaniji. Pospešena industrializacija, razvoj na področju medicine, telekomunikacije in železnic.

Mlad Irska

1842

Radikalno združenje, ki je zahtevalo Irsko avtonomijo s silo in odstranitev nadoblasti Britancev

Krompirjeva lakota

Period: 1845 to 1849

Zaradi represije Angležev-huda lakota in slabe letine (krompir je napadla huda bolezen)

Revolucija l. 1848

Period: 1848 to 1849

Sveta vojna

Period: 1848 to 1849

Prva vojna za neodvisnost Italijanov. Sardinsko-piemontski kralj Karl Albert napove vojno Avstrijskemu cesarstvu. Avstrijci premagajo Italijanske čete pri Custozzi.

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

S tem se začne revolucionarno leto 1848. Kralj Dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo.

Demonstracije v Franciji

Feb 22, 1848

Liberalne težnje Francozov. Nosilci uporov so bili kmetje-zahtevajo splošno volilno pravico in izboljšanje volilnega položaja

Republika v Franciji

Feb 24, 1848

V Franciji je razglašena republika in imenovana začasna vlada. Dobijo svobodo tiska in zborovanja, ukinejo smrtno kazen, uvedena splošna in enaka volilna pravica.

Zvezni zbor v Frankfurtu

Mar 9, 1848

Nemška revolucija 1848. Odpravijo cenzuro tiska, razglasili cesarskega orla za zvezni grb, dobijo zastavo

Marčna revolucija

Mar 13, 1848

Revolucija na območju Avstrijskega cesarstva. Cesar Ferdinand |. je bil prisiljen odstaviti kneza Metternicha. Obljubi vpeljavo ustave, svobodo tiska in združevanja in ustanavljanje narodnih gard.

Slovanski kongres

Jun 2, 1848

Čehi, Slovenci in Italijani so imeli pomisleke nad nemškim političnim ciljem. Zahtevali so izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze. Kongres je vodil Palacky v Pragi.

Ustavodajna skupščina

Jul 22, 1848

Hoteli so dokončno odpraviti fevdalizem in vpeljati ustavo. Sprejmejo zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine

Obleganje Dunaja

Oct 23, 1848

Knez Windischgreatz in ban Josip Jelačić pričneta z obleganjem Dunaja. Na koncu njune čete prodreta do centra mesta.

Franc Jožef postane cesar

Dec 2, 1848

Revolucija je prisilila Ferdinanda |. da je odstopil, zamenjal ga je njegov nečak Franc Jožef

Napoleon III

Dec 20, 1848

Izvoljen nov predsednik: Louis Napoleon Bonaparte. Ni bil na strani meščanov in ne na strani plemstva

Cesar uvede oktroirano ustavo

Mar 4, 1849

Cesar Franc Jožef razglasi oktroiran (vsiljeno) ustavo. Razpusti parlament, stre vsa revolucionarna gibanja, ukine nacionalna gibanja, ministri so spet podrejeni vladarju, uvede cenzuro, ukine narodno gardo.

Erfurtska zveza

Mar 20, 1850

Uvede jo Friderik Vilijem IV. V njo se vključi več severnonemških držav.

Otto von Bismarch

Sep 23, 1851

Pruski kralj Vilijem |. ga imenuje za ministrskega predsednika. Je konservativec, krepil in posodobil armado, izvaja realpolitiko.

Silvestrski patent

Dec 31, 1851

Cesar Franc Jožef ukine napredne reforme revolucije (vse razen odprave fevdalizma). Nastopi Bachov absoluzitem.

Camillo Benso di Cavour

Nov 4, 1852

Ministrski predsednik Sardinije. Zaslužen za modernizacijo Italije. Skuša izriniti Avstrijsko cesarstvo iz Apeninskega polotoka.

Krimska vojna

Period: 1853 to 1856

Rusija zgubi proti Osmanski državi, Franciji, Veliki Britaniji in Sardinskemu kraljestvu. Bolnik ob Bosporju.

Pariška mirovna pogodba

1856

Rusija dobi vpliv v Podonavju in na Balkanu. Črno morje postane nevtralno območje. Vlaška in Moldavija dobita avtonomijo znotraj Osmanske države. Franciji uspe porušiti koalicijo.

Irsko republikansko bratstvo

1858

V ospredje pridejo nasprotniki unije, ki so spremembe želeli doseči s silo, upori in protesti. Vodil jih je Charles Stewart Parnell. Politika obstrukcije.

Premirje v Villafranci

1859

Avstrijci se umaknejo iz Lombardije. Izpolni se dogovor z Napoleonom |||.

Druga vojna za neodvisnost Italije

Period: Apr 27, 1859 to Jul 12, 1859

Zavezništvo Piemonta in Francije. Zmagajo francosko-italijanske čete v bitki pri Magenti in Solferinu (krvavo)

Zasedba Sicilije

1860

Giuseppe Garibaldi s 1000 prostovoljci zasedel Sicilijo, sestavil začasno vlado in razglasil splošno vojaško obveznost, zavzame Neapelj

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov

1860

Kmetje so osebno svobodni, imajo minimalne državljanske pravice (poroka, osebna lastnina, trgovanje). Modernizacija infrastrukture, pospešena industrializacija.

Manifest/ oktobrska diploma

Oct 20, 1860

Konec neoabsolutizma, ustavna maonarhija, Jožef Štefan skliče parlament na Dunaju, ideje uvajanja federalizma.

Februarski patent

1861

Franc Jožef ugotovi, da v praksi ne mora speljati Oktobrske diplome. Centralizacija, obuditev parlamentarnega življenja (volilna pravica omejena z davčnim in inteligenčnim cenzusom).

Italijansko kraljestvo

Mar 17, 1861

Italijanski parlament v Torinu razglasi italijansko kraljestvo. Kralj Viktor Emanuel || (ustavna monarhija). Camillo Benso di Cavour je ministrski predsednik. Imajo slabo infrastrukturo, različna gospodarska razvitost

Nemško-Danska vojna

Period: Feb 1, 1864 to Oct 30, 1864

Danska proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Danska si želi priključiti Schleswig. Zmagajo Avstrijci (dobijo Holstein) in Prusi (dobijo Schleswig)

Avstrijsko-Pruska vojna

Period: Jun 14, 1866 to Jul 22, 1866

Imenuje se tudi Sedemtedenska vojna. Prusija in Italija proti Avstrijskem cesarstvu. To je bil načrt kako iz Nemške zveze izključiti Avstrijsko c. Italijani izgubijo pri Custozzi in na Visu (pomorska bitka), Prusi zmagajo pri Kraljevem Gradcu (krvavo).

Razpad Nemške zveze

Aug 23, 1866

Mirovna pogodba v Pragi. Oblikuje se Severnonemška zveza. Italija dobi Benečijo.

Decembrska ustava

1867

Zakon o društvih, zakon o splošnih pravicah državljana, nadzor nad šolstvom prevzame država, splošna obvezna osemletna osnovna šola.

Dualizem

Jun 8, 1867

Franc Jožef in Elizabet Bavarska sta kronana za madžarski kraljevi par-dualizem. Skupno sta državi imeli zunanjo, obrambno in finančno politiko. Vsak je mel svojo notranjo politiko. Avstro-ogrska

Tretja republika v Franciji

1870

Po porazih Napoleona |||. v vojni proti Prusiji je bilo v Franciji ukinjeno drugo cesarstvo in razglašena tretja republika.

Francosko-Pruska vojna

Period: Jul 19, 1870 to Jan 28, 1871

Francija proti Prusiji. Pruska vojska vdre v Loreno. Bitka pri Sedanu (Prusi zajamejo francoske vojake). Zmagajo Prusi

Kulturni boj (kulturkampf)

Period: 1871 to 1887

Boj med cerkvijo in državo. Država ukine jezuite, uvede civilno poroko, prevzame nadzor nad šolstvom in prekini odnose s papeško državo.

Ustanovljeno Nemško cesrstvo

Jan 18, 1871

Razglašeno je bilo v Versaillesu. Imeli so ustavno monarhijo, bili so zvezna federativna država, ministrski predsednik je bil Otto von Bismarck, prvi nemški cesar je bil pruski kralj Vilijem |,

Kapitulacija Pariza

Jan 28, 1871

Zaradi pritiska nemških čet, zunanji minister Jules Favre je bil prisiljen podpisati premirje, sestavljeno pod nemškimi pogoji

Pariška komuna

Mar 26, 1871

Vlada je bila prisiljena v umik s strani ljudstva in francoske narodne garde iz Pariza. Razglasijo samoupravo

Mirovna pogodba v Frankfurtu

May 10, 1871

Francija je odstopila Nemčiji Alzacijo in Loreno. Napoleon je moral odstopiti.

Rusko-Turška vojna

1877

Osmanska represija proti pravoslavnim srbom in bolgarom. Rusija se odzove in zmaga.

Premirje v San Stefanu

1878

Bolgarija se ozemeljsko okrepi in ima zagotovljeno neodvisnost od Osmanske države. Na območju Balkana raste ruski vpliv

Kmečka vojna

Period: 1879 to 1882

Kmetje nehajo plačevati najemnine za svoje kmetije

Atentat na Carja Aleksandra ||

Mar 13, 1881

Narodniki na Carja vržejo dve bombi, prva ga ne ubije.

Socialistična stranka

1901

Zaradi represije

Komunistična boljševiška stranka

1903

Vodi Vladimir Iljič Lenin

Rusko-japonska vojna

Period: 1904 to 1905

Japonska zahteva umik rusov iz Mandžurije. Bitka pri Cušimi (Japonsko ladjevje premaga rusko). Konča se z podpisom mirovne pogodbe v Portsmouthu.

Revolucija v Rusiji l. 1905

1905

Krvava nedelja. Visoka gospodarska rast, dvig proračuna za izobraževanje, razvoj industrije

Splošna stavka delavcev v Petrogradu

Jan 22, 1905

Korakali so proti carski palači Zimski dvorec, zahtevali so človeške pravice in parlamentarizem. Carska vojska je začela streljati na protestnike (ruska krvava nedelja). Car izda oktobrski manifest. Sklicali dumo

Splošna in enaka volilna pravica

1907

Velja samo za moške nad 18 let. go moški go!

Razglašena samostojnost Irske

1922

Razglašena je bila po krvavi državljanski vojni med katoličani in protestanti