-
V začetku 14.st. so postali habsburški vazali, pred povzdigom v grofe (začeli imenovati po Celju) leta 1341 so se imenovali Žovneški gospodje. -
-
Turški vpadi, nekateri večji nekateri manjši so ogrožali slovenska tla dolgo let z vmesnimi krajšimi oz. daljšimi obdobji miru.
-
Sigismund Luksemburški je Hermanovega naslednika Friderika II. povišal v državnega kneza, celjska ozemlja pa v kneževino. Zdaj so bili Celjski grofje enakopravni Habsburžanom. -
Vojna se konča s poravnavo. Celjski so lahko obdržali svoj knežji naslov, izgubili pa so svojo deželo. Sklenjena je bila tudi dedna pogodba, s katero v primeru izumrtja ene družine druga deduje njeno dediščino. -
Ladislav Hunyadi izvede atentat nad Ulrikom II., ker se je vmešaval v boj za skrbništvo nad mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom. S tem se je končala rodbina Celjakih. -
Obsegal je Kranjsko, Štajersko, Koroško in del Goriške. Kmetje so nasprotovali fevdalnemu sistemu in bili so v slabem položaju. -
Primož Trubar izda knjigi v slovenščini Katekizem in Abecednik. Začne se slovenski knjižni jezik. -
Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška. Namen je bil zagotoviti učinkovito protiturško obrambo. Vodil jo je Karel II. Habsburški. Glavno mesto je bil Gradec potem pa Dunaj. Obrambni pas vzdolž turške meje se je izoblikoval v Vojno krajino. Bila je na področju Slavonije, Dalmacije in Hrvaške. -
Bil na območju Štajerske, del Kranjske in Hrvaškega Zagorja. Uporniki so zahtevali svojo kmečko državo pod cesarjem, vzpostavitev cesarskega namestništva, svobodno trgovanje in da bi kmetje sodelovali pri pobiranju davkov. Upor sta vodila Matija Gubec in Ilija Gregorić. -
Karel II. je bil vladar notranjeavstrijskih dežel. Plemiči so lahko svobodno izbirali vero. -
Pu ukrepih Trindetinskega koncila, ustanovitev jezuitskega reda v Ljubljani. -
Prepoved protestantskega bogoslužja in šol, 1599 izgon protestantskih meščanov, 1628 izgon protestantskih plemičev na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. -
Na območju Goriške, del Kranjske. Uporniki so zahtevali staro pravdo.