-
zaradi širjenja obrti in trgovine ter razvoja denarnega gospodarstva so se na naših tleh med 11. in 15. stoletjem razvijala mesta
-
vhodi in okna so polkrožni
-
vhodi in okna so zašiljeni
-
Rudolf Habsburški je želel pridobiti ozemlje na štajarskem in koroškem, kjer ima ozemlje Otokar in ga premaga. -
Ko postanejo Habsburški vazali, gospodje Žovneški stopijo v krog Višjega plemstva. Svoje ime so dobili po gradu Žovnek -
svoj sedež prestavijo v Celje, ki so ga podedovali po Vovbržanih -
Herman II. v bitki reši življenje ogrskemu kralju in kasmejšemu cesarju SRC Sigismundu Luksemburškemu. Sigismund se poroči s Hermanovo hčerjo. Celjski so rodbinsko povezani s cesarjem SRC -
Prvič napadejo na območju Metlike. Napadi imajo v tem času (1408-1415) le roparski pomen -
cesar SRC, Sigismund Luksemburški, je sina Hermana II tako izenačil s habsburžani, kar je vodilo v vojno
-
v poravnavi se dogovorijo da lahko celjski ostanejo deželni knezi, ne pa več državni. S tem so ponovno podrejeni Habsburžanom. Poleg tega sklenejo dedno pogodbo -
s tem se konča ZRC, tu nastane močna turška država -
Ulrik II., sin Friderika II., se je umešal v boj za lastništvo nad mladoletnim Ogrskim kraljem, zato ga v Beogradu ubije Ladislav Hunyadi -
Ljubljana postane svoje cerkveno središče -
v tem obdobju so bili turški vpadi na današnje slovensko ozemlje pogosti. Bili so hitri, dobro organizirani in nepričakovani, zato jih ni bilo mogoče odbiti z vojsko. Bilo je tudi po več napadov letno, usmerili pa so se v eno ali več dežel
-
V uporo sose kmetom pridružili še rudarji, podeželski obrtniki, fužinarji in meščani. Vzrok je bil nezaščitenost pred turki in nasprotovanje zvišanju dajatev. Upor so zatrli Turki. Vodje upora so pobili, upornikom pa so zvižali dajatve. -
v tem obdobju so turški napadi manjši in redkejši. Najbolj prizadanejo jug Štajerske (Celje). So predvsem roparski.
-
Krščanska vera prepoveduje posojanje denarja, ker pa so se judje ukvarjali s posojanjem denarja in so zahtevali velike obresti, so bili zasovraženi, zato so jih okrog leta 1500 izgnali iz mest v notranjosti -
PO izumrtju rodbine Goriških grofov je vsa njihova posest prešla v roke Habsburžanov -
Upor je obsegal Kranjsko, Koroško in Štajersko. Vzrok za upor je il slabšanje položaja kmetov in beneško-avstrijske vojne. Nasprotovali so fevdalnemu sistemu. Po 5 mesecih so plemiči upor zatrli. -
K nam se širi prek humanizma iz tujine. Širijo jo študentje, trgovci, rudarji in člani humanističnega krožka Petra Bonoma -
v tem času je sultan Sulejman veličastni; obseg: S Afrika, mala Azija, balkan
-
V času sultana Sulejmana veličastnega so pogosti plenilski napadi. Sulejman veličastni ima osvajalne težnje, njegov cilj je Notranjska, dolenjska in kras. Po letu 1540 so napadi redki
-
Turki premagajo Ogre in se razširijo na velik del ogrske -
po letu 1600 so včasih še na ogrskem, v prekmurju, a ne več na kranjskem -
Rimokatoliki se dogovarjajo kako prenoviti svojo cerkev -
Trubar je glavna osebnost slovenske reformacije. Ko se odpove katoliški veri, ga začnejo preganjati in mora zapustiti kranjsko -
Trubar je napisal prvi knjigi v slovenskem jeziku -
Verska svobopda v smislu čigar dežela tega vera ( plemiči se odločijo za vero, ki bo v njihovideželi) -
V tej knjigi Trubar zapiše temelje protestantizma na Kranjskem: Slovenščina naj bi bila jezik cerkvenih obredov in verskega nauka, Šole naj bi bile dostopne vsem, ne glede na spol in družbeni status, pouk pa naj bi potekal v slovenščini. -
Habsburžani združijo Kranjsko, Koroško in Štajersko (od l. 1500 tudi Goriško) v skupno deželo, ki jo vodi Karel II habsburški. Glavno mesto je bil Gradec. Namen je bil učinkovita protiturška obramba. Izoblikovala se je tudi vojna krajna v Slavoniji, dalmaciji. -
Obsegal je Štajersko, del kranjske in Hrvaško ZAgorje. Začne se kot krajevni upor proti fevdalcu, ki jih je zlorabljal. Na čelu sta bila Matija gubec in Ilja Gregorčić. Bil je bolje organiziran kot prejšnji. ZAhtevali so svojo državo, cesarsko namestništvo v zagrebu, svobodno trgovanje in sodelovanje pri pobiranju davkov. Premaga jih plemiška vojska, po uporu pa se pritisk zemljiških gospodov le še poveča. -
Karel II. zagotovi plemstu notranjeavstrijskih dežel in meščanom deželnih mest svobodo bogoslužja. S tem je višek protestantizma na slovenskem. -
Habsburžani premagajo Turke, njihovi vpadu se umirijo -
Njihov cilj je izobraževanje. Izobražujejo meščane, plemiče in kmete. -
Ferdinand II. ( deželni kenz notranje avstrije) je po turški nevarnosti začel preganjati reformacijo v notranji avstriji -
v umetnosti se kaže absolutizem, zgradbe so veličastne in okrašene -
Ferdinand II. izžene protestantsko plemstvo iz Kranjske, Štajerske in Koroške. Ševedno so lahko na Goriškem. Uvedel je tudi verske komisije pod vodstvom Tomaža Hrena, ki preganjajo protestante -
obsegal je gorico in del kranjske. Vzrok za upor je bil izsiljevalski načinpoobiranja davkov. Zahtevajo staro pravdo. Upor sa zadušili s četami iz vojne krajne.