-
-
S severa jih je največ preselilo okoli leta 550 iz območja Moravske(prek Donave, po dolinah alpskih rek).
Z jugovzhoda je bil največji val okoli 590, ti so se preslili pod nadoblastjo Avarov(po rekah navzgor Sava, Drava).
Poselitev je bila neenakomerna in redka(gostejša v dolinah in kotlinah). -
Preselili so se na prostor nekdanjih provinc Norik, panonijo naselili Slovani. -
Samova plemenska zveza-658. Samo je bil trgovec z orožjem. Avari imel šibko oblast nad Slovani, ker se Slovani naseljujejo v gorate predele. Avari neuspešno oblegajo Bizanc, to samo izokristi za upor. 658 Avari obnovijo oblast povsod razen na Koroškem. -
Ozemlje na Koroškem, kjer so Slovani obdržali avtonomijo je pod knezom Valukom nastala kneževina Karantanija. Ležala je na območju gosposvetskega polja, središče pa je bil Krnski grad. Kneze so ustoličevali.
-
Avarci Karantancem predstavljajo nevarnost, zato prosijo za pomoč Bavarce, ti so hoteli imeti karantanske talce, da jih le-ti ne bi izdali. Posledično na koncu izgubijo samostojnost in morajo priznati nadoblast Bavarcem -
Ljudevit Posavski je zgornjepanonski knez, ki se je skupaj s Karantanci uprl Bavarcem(končni izid=poraz). Franki so na koncu odstavili karantanske kneze in tako je Karantanija dokončno izgubila samostojnost. Takrat v naše dežele prvič pride fevdalizem in frankovski oravni red. Iz Karantanije nastane Frankovska grofija(828). -
Za domačine je še vedno ostal knez. Na vladal je na takrat zaradi vojn opustošenem ozemlju a si je orizadeval za izboljšanje gospodarstva in vojaško utrditev območja. Naseljeval je koloniste. -
Pribino nasledi sin Kocelj, ki ne nadaljuje frankom všečne politike. -
V tuste kraje prideta Ciril in Metod(misionarja iz Solona). -
Kocelj se pridruži Moravanom v uporu, za nekaj časa je dobil samostojnost(zavlada sam)
-
S sklenitvijo premirja Kocelj ostane brez Moravske podpre, zato se umakne iz oblasti. Franki tako dobijo neposredno oblast.
-
Oton I. loči deželo stran od Bavarcev(vse dežele poveže v vojvodino koroško). Obstajala je dobrih 50 let. Sestavljale so jo Koroška krajina, Karantanska krajina, Savinjska krajina, Kranjska krajina, Istra, Furlanija in Veronska mejna krajina -
Posojali so denar, vojaško namestništvo, obvladovali promet preko današnje Slovenija(mitnina, brodnina). Stari grad nad Celjem. -
Borili so se proti Turkom celjski grofje in ogrsko kraljestvo. Herman II.(Celjski grof) reši življenje ogrskemu kralju Sigismundu. Tako dobi njegovo podporo. Celjski grofje si tako razširijo zemlje na Kranjsko, Koroško in Štajersko. -
Prodirajo iz JZ Balkana, prva faza upadanja(izključno roparski pomen)
-
Sigismund jih povzdigne v državne kneze, postanejo sami svoji gospodje na svojih posestih. Z nastajanjem območja Celjskih grofov se začne vojna med Celjskimi gorfi in Habsburžani. -
Celjski so lahko obdržali svoj naziv izgubili so pa svojo deželo.
Dedna pogodba med Habsburžani in Celjskimi pravi da tista rodbina, ki prej izumre preda vso ozemlje drugi preživeli rodbini. -
Ladislav Hunyadi izvede atentat, ker se je Ulrik II. vpletal v boj za skrbništvo nad mladoletnim ogrskim kraljem. Bil je Celjski grof brez potomcev, kar pomeni, da je od smrti ozemlje Celjskih grofov pripadalo Habsburžanom, ćez cca 50 let dedujejo tudi za Goriškimi grofi tako poenotijo svojo oblast povsod -
Veljajo za najbolj silovite turške vpade, močni in številni odredi konjenice(močna vojska). Napadi so bili hitri, organizirani in nepričakovani. Najbolj je trpela dežela Kranjska, prebivalci napadov niso mogli odbiti.
-
Zaradi nezaščite pred Turki in zvišanja davkov. Upor zatrejo Turki. Zemljiški gospodje kaznujejo voditelje upora. -
Manjši roparski napadi, izpostavljene dežele Dolenjska, Notranjska, okolica Celja in Ptuja.
-
Kranjska, Štajerska, Koroška, Gorenjska. Nasportovali so fevdalnemu sistemu, omejevanju kmečke trgovine zaradi Avstrijsko-beneških vojn, kuga, lahkota, potres. Posredovali so tudi pri cesarju Maksimiljanu I., ki jim ni imel namena pomagati. Izgubili so. Zemljiški gospodje so jih kaznovali z enkratno denarno dajatvijo, letnim davkom=UPORNIŠKIM FENINGOM in povečanjem tlake. -
Širiii so jo študentje, člani krožka Petra Bonoma, rudarji in trgovci. Začne se širiti med duhovniki in meščani, plemstvo na začetku še zadržano -
Več kot 60. Cilj so bila območja Notranjske, Dolenjske in Krasa. Sultan Sulejmana Veličastni si je prizadeval, da b oropal Dunaj.
-
Ignacij Loyolski je tistega leta ustanovil jezuitski red, ki je deloval proti krivoverstvu(vsi, ki niso bili rimokatoliki=HERETIKI),misionaril izven Evrope, skrbel za vzgojo, mučil in ustrahoval za dosego cilja(v Španiji, Franciji,Apeninski polotok) -
Sklical ga je papež Pavel III. To je bilo veliko crkveno zborovanje, na katerega niso povabili protestantov, kar poglobi razkol med protestanti in rimokatoliki.
Na zborovanju so skušali vzpostaviti versko enotnost v Evropi in končati verski spor(niso dosegli sprave).
Protestanti so dobili svoje podpornike(Anglija), rimokatoliki pa svoje(Španija). -
Prizadevanje za ponovno vzpostavitev katolištva in versko enotnost. Sprožilo ga je duhovno prenovljeno papeštvo.
-
V tem letu se Trubar odpove katoliški veri(proti njemu je bil ljubljanski škof Urban Textor) -
izdaja prvih slovenskih knjig, ki jih je napisal Primož Trubar -
Začelo je veljati "čigar dežela tega vera". Takrat so na čelo rformacije stopili plemiči, ki so izkoristili politično šibkost in finančno zadrego oblasti. Začeli so ustanaljati verske protestantske šole. -
Protestantom v Franciji so rekli hugenoti. Vojna je potekala med hugenoti, premožnimi obrtniki in plemiči terokreplejno rimokatoliško stranko
-
Sestavljale so jo Štajerska, Koroška, Kranjska, do 1500 Groriška) z namenom učinkovite protiturške obrambe. -
Primož Trubar je v njej zapisal kako naj se vzpostavi protestantska cerkvena organizacija na Kranjskem, prizadeva si za uveljavitev slovenščine pri cerkvenih obredih, v šolah in uoravah. Cerkvena ordninga posega v pravice kneza zato jo zaežejo, Trubarja pa izženejo. -
Na oblasti je bila regentka(namestnica) Katarina Medičejska, ker je mož umrl, sin pa je bil še mladoleten. Katarina privoli v poroko njene hčerke z hugentom. Na poročno noč pa da zapreti vsa vrata obzidja in pomoriti 3000 hugenotov oz. vse, ki niso bili rimokatoliki. -
Štajerska, del Kranjske, Hrvaško Zagorje. Na čelu upora Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić, Ilija Gregorić. Zahtevali so ustanovitev kmečke države neposredno pod okriljem cesarja SRC, vzpostavitev cesarskega namestništva v Zagrebu, svobodno trgovanje, sodelovanje pri pobiranju dajatev. Doživeli poraz, ker so pričakovali pomoč uskokov, ki je niso dobili. Fevdalci so se maščevali -
Vladar notranjeavstrijskih dežel Karel II. popustil štajerskemu plemstvu in dovolil svobodo vesti ter bogoslužja, ker je potreboval denar za obrambo proti Turkom. -
S nantskim ediktom se konča hugenotska vojno. Henrik VI. prizna versko svobodo. Francija doživi kulturni in gospodarski razcvet. -
To je bila ena najhujših vojn zaradi religije v SRC. Nov češki kralj Ferdinand II. ni spoštoval verske svobode plemstva. Protestantski knezi so se tako povezali v unijo, medtem pa se je tudi katoliški tabor povezal v ligo. Vojno je sprožila vstaja na Češkem, ko so na češki dvorec vdrli plemiči in pometali skozi okno kraljeve odposlance. Spopad zajel vse dele cesarstva in Evrope. Konča se po tridesetih leti 1648. Najbolj so v spopadih trpeli kmetje. -
Podpisani sta bili dve pogodbi(mirovni sporazum s Francijo in Švedsko). Z vestfalskim mirom je bilo tudi konec tridesetletne vojne. Začel se je širiti Habsburški vpliv po Evropi. Cesarstvo je postala ohlapna zveza različnih dežel. Švica in Nizozemska sta se odcepili od Rimskonemškega cesarstva in postali samostojni, Francija in Švedska pridobili ozemlja(rast držav je poglobila krizo SRCja). Velja: čigar dežela, tega vera. Priznan kalvinizem. -
Goriška, del Kranjske. Nasprotovali so novim državnim davkom na meso in vino in izsiljevanskim pobiranjem davkov. Zahtevali so staro pravdo. Zemljiški gospodje tudi ta upor zadušili in kmete kaznovali.