-
V Parizu emigrantski politiki ustanovijo Jugoslovanski odbor, ki je propagiral združenje Kraljevine Srbije, Kraljevine Črne Gore in južnih Slovanov iz Avstro-Ogrske -
Podpišeta ga Jugoslovanski odbor in Kraljevina Srbija na Krfu, po katerem naj bi se po vojni vzpostavila monarhija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod oblastjo Aleksandra iz dinastije Karađorđević. -
Dr. Anton Korošec je v imenu kluba jugoslovanskih poslancev dunajskega parlamenta podpisal Majniško deklaracijo, v kateri zahteva demokratično jugoslovansko državo znotraj Avstro-Ogrske. -
Iz Slovenske ljudske stranke, Narodno napredne stranke in Jugoslovanske socialdemokratske stranke se ustanovi predsedniško telo Narodni svet za Slovenijo in Istro. -
Država SHS se med pogajanji sklicuje na Krfsko deklaracijo, kjer naj bi se s Kraljevino Srbijo združili v državo z ustavodajno skupščino. Srbija v to enakopravno združitev ne želi privoliti. -
-
Tako kot Češkoslovaška, tudi Država SHS razglasi neodvisnost in za 1 mesec postane država, ki ni nikoli mednarodno priznana. -
Ustanovi se kraljevina SHS, katero vodi kralj Aleksander Karađorđević l. -
Slovenci prvič dobimo univerzo, v okviru katere deluje Medicinska, Pravna in Filozofska fakulteta. -
Prebivalstvo v coni a na Koroškem se večinsko odloča za pripadnost k Avstriji, saj je bolje razvita. Plebiscita v coni b niso izvedli. -
Kralj dobi veliko pooblastil, ustava je uveljavljala tudi nekatere liberalne pravice kot so svoboda tiska, govora, nedotakljivost premoženja, splošna volilna pravica itd. -
Kralj vlada z ustavo, dokler v parlamentu ne nastopi streljanje. Kasneje parlament razpusti in prepove delovanje vseh političnih strank in vpelje diktaturo
-
Kralj Aleksander preimenuje državo v Kraljevino SHS, kar naj bi prineslo državno in narodno enotnost, v resnici pa le še bolj izpostavi delitev. -
Po atentatu Italijanske oblasti v Trstu, odkrijejo in aretirajo 4 sodelavce organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), katera se bori za osvoboditev slovenskega ozemlja izpod fašizma -
Kralj je prisiljen izdat oktroirano ustavo, ki omogoča ustanavljanje večdržavnih strank. Tako nastane Jugoslovanska narodna stranka in kasneje še Jugoslovanska radikalna zajednica, katero so sestavljali pravoslavni pripadniki NRS, muslimanski pripadniki Jugoslovanske muslimanske organizacije in katoliški pripadniki SLS. -
Nemčija je izvedla aneksijo oziroma priključitev Avstrije k Tretjem rajhu. Dogodek je imenovan tudi kot Anschluss -
Zraven sta bili priključeni dve banovini z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Dobila je številne pristojnosti. Vzhodni del želijo preoblikovati v Banovino Srbijo in Dravsko banovino Slovenijo, a se je prej začela 2. svetovna vojna. -
Je politični sporazum, ki so ga pred drugo svetovno vojno sklenile Nemčija, Italija in Japonska. V pogodbi so se zavezale k obrambi in priznanju interesnih območij ter medsebojni pomoči. -
Londonska točka (ang. London Declaration) je bil dokument, ki so ga podpisale članice Britanske skupnosti narodov (današnje Commonwealtha). Deklaracija je postavila načelo enakopravnosti vseh članic Britanske skupnosti narodov, ne glede na njihov položaj ali velikost. Dokument je priznal pravico vsake članice, da samostojno sprejema svoje zakone in ureditve ter da upravlja svoje notranje zadeve brez zunanjega vmešavanja. Vseboval je tudi ideje o povojni preureditvi Kraljevine Jugoslavije. -
Ustanavljanje partizanskih čet je bilo posledica okupacije Jugoslavije s strani sil osi med 2. svetovno vojno. Pomembno vlogo pri ustanavljanju partizanskih čet je igrala tudi Komunistična partija Jugoslavije, ki je imela že pred vojno organizirano strukturo in bila dobro pripravljena na organiziranje upora. Pod vodstvom Tita so partizani začeli izvajati oborožene akcije proti okupatorju, izvajali sabotaže, organizirali osvobodilne akcije in vzpostavljali svoje baze na težko dostopnih območjih -
K Italiji je bila priključena Ljubljanska pokrajina, ki je bila deležna posebnega statusa. Zagotavljal je, da slovenskih mož niso poklicali v vojsko, uvedena je bila dvojezičnost in pouk je še naprej potekal v slovenščini. Veljal je strog nadzor pretoka ljudi in blaga čez bodečo žico, ki so jo speljali. -
Kraljevina Jugoslavija je bila sprva zavezana politiki nevtralnosti, vendar je pod pritiskom sil osi, predvsem Nemčije, ki je hotela zagotoviti neoviran prehod svoje vojske na Balkan, knez Pavle začel razmišljati o pristopu k Trojnemu paktu. Vendar to je sprožilo množične proteste in odpor v državi (kasneje še državni udar), saj se velik del politične javnosti s podpisom ni strinjal. -
Gre za vojaški udar, ki so ga izvedli jugoslovanski vojaški častniki, ki so nasprotovali politiki približevanja silam osi in podpisu pakta z Nemčijo. Udara so se lotili z namenom, da preprečijo pristop k Trojnemu paktu, ki bi Jugoslavijo privedel pod vpliv sil osi. Vojaški udar so izvedli poveljniki jugoslovanske vojske v Beogradu pod vodstvom generala Dušana Simovića. Kljub udaru je vlada vseeno podpisala Trojni pakt. -
Zaradi demonstracij, ki so jih izvajali v Kraljevini Jugoslaviji, so jo Nemci videli kot nezanesljivo in posledično bombandirajo Beograd -
Ustaši (hrvaški nacionalisti) so 4 dni po bombandiranju Beograda in z začetkom Nemškega napada na Kraljevino Jugoslavijo razglasili Neodvisno državo Hrvaško. -
V aprilski vojni ozemlje Prekmurja osvojijo Nemci, vendar so njegovo upravljanje predali Madžarom -
Ker se je oblikovala NDH, je bila Kraljevina Jugoslavija presekana. Predstavniki države so morali podpisati kapitulacijo, saj sta kralj Peter in vlada emigrirala. Tej je sledila okupacija in razdelitev ozemlja med sile osi. -
Njen glavni cilj je bil oborožen odpor proti okupatorju in prevzem oblasti po vojni. Končno besedo so imeli komunisti, najštevilčnejši pa so bili krščanski socialisti. -
Jugoslovansko osvobodilno gibanje se začne pripravljati na prevzem oblasti. Ustanovi se najvišje partizansko predstavniško telo v Jugoslaviji Antifašističko veće narodnog oslobođanja Jugoslavije (AVNOJ) oziroma Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (PSNOJ) -
Nova organizacija, ki naj bi bila konkurenčna OF. Sestavljale so jo liberalne stranke, socialisti, SLS in sredina. Širšega krog ljudi ni pritegnila zaradi svoje neenotnosti in pasivnosti. -
Vodstvo OF je opredelilo svoja politična načela. Uveljavljala se je kot nova politična sila. -
Prva protipartizanska enota - vaška straža je bila ustanovljena v Šentjoštu nad Horjulu -
V Dražgošah se je okupatorju več dni upiral Cankarjev bataljon (slovenski partizani) in se kasneje brez večjih izgub umaknil na varno. Nemci so se jim maščevali s požigom vasi in zaprtjem prebivalcev. Kljub temu, se je partizansko gibanje le še bolj krepilo. -
Slovenski partizani so spomladi osvojili svoje prvo večje ozemlje vse od Kolpe do predmestij Ljubljane. -
Poleti je izbruhnila državljanska vojna med partizani in vaškimi stražami s pomočjo italijanskih enot. Boj je potekal na Dolenjskem in Notranjskem. -
Prvo zasedanje se zgodi v Bihaću kjer potrdijo federalne ureditev države, obsodijo četnike in pozivajo zaveznike k priznavanju partizanov za enakopravne zaveznike
-
S tem ko partizani premagajo dve nemško-četniški diviziji, se poveča njihov mednarodni ugled. -
Dogovarjali do se o ureditvi Evrope, bodočih mejah znotraj nje in o možni razdelitvi Nemčije. Sprejmejo tudi sklep, da kot edino legitimno vojaško silo na področju Jugoslavije priznavajo partizansko vojsko, ki jo vodi Josip Broz Tito. Poleg tega, so se dogovorili tudi, da bo po vojni Iran postal suverena in neodvisna država. -
Središče OF je postala Bela Krajina, najvišji politični organ znotraj slovenskega partizanstva je bil SNOO (Slovensko-osvobodilni odbor). Na zboru so se sestali predstavniki slovenskega odporniškega gibanja, vključno s partizani in drugimi skupinami, ter sprejeli ključne odločitve za nadaljnje delovanje. Med pomembnimi temami zbora je bila organizacija protinacističnega boja, oblikovanje politične platforme ter strategija za zavezništvo z zavezniki. -
V boju proti okupatorju je padlo 69 partizanov Pohorskega bataljona. Borili so se nad Osankarico na Pohorju -
Glavnina partizanskih enot se preseli na Italijansko okupacijsko območje in sodeluje pri razoroževanju italijanske vojske. Tako partizani dobijo težje orožje ter nove člane, kar jim pomaga pri obračunu s slovenskimi četniki in vaškimi stražami ter obrambi pred nemško ofenzivo -
V jelenovem žlebu nad Robnico je potekala ena najslavnejših bitk slovenskih partizanov. Uničili so bataljon italijanske divizije in razširili svoje ozemlje. -
Ker partizani obračunajo s pripadniki vaških straž in četnikov, se v protikomunističnem taboru ustvari prepričanje, da je treba boj z njimi nadaljevati. Gre bolj za ideološki boj proti komunizmu. Oblikuje se pomožna policijska enota za boj proti partizanom, imenovana Slovensko domobranstvo. Le ti z dovoljenjem okupatorja prisegajo okupatorju, so zadolženi za varovanje prometnih povezav, imajo tajno organizacijo Črna roka, ki skuša pridobit nasprotnike in jih muči. -
Zgodi se v Jajcu. AVNOJ pridobi zakonodajno vlogo (parlament) in postane zametek povojne jugoslovanske skupščine. Ustanovi se tudi vlada NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije), ki je bila podrejena AVNOJ-u, njen predstavnik pa je Tito. Zahtevajo priključitev Primorske k Jugoslaviji. Jugoslovanskih narodov ne morejo zastopati begunske vlade v Londonu in kralj Petek, ohrani se organ osvobodilnega gibanja
-
Po kapitulaciji Italije, preneha delovati Slovenska zaveza in se ustanovi narodni odbor, ki nadaljuje z delom Slovenske zaveze. Nimajo vpliva na politično delovanje na Slovenskem, domobrance in četnike razglasijo za slovensko vojsko, so protinemško usmerjeni. -
Jugoslovanska vlada v Londonu prične pogovore s Titom, kar začne slabšati položaj Slovenskega narodnega odbora. -
Sporazum Tito-Šubašić, je vzpostavil enotno antifašistično fronto v Jugoslaviji med partizani in vlado v izgnanstvu. Cilj je bil združiti sile proti nacistični okupaciji in oblikovati demokratično Jugoslavijo po vojni. Kljub prvotnim obljubam je kasnejši razvoj dogodkov odstopil od nekaterih določb tega sporazuma. -
SNOO se preimenuje v SNOS (narodno-osvobodilni svet) in prevzame vodstvo pri koordinaciji odporniških dejavnosti in oblikovanju novega političnega reda v državi. Takrat deluje kot izvršni organ. -
Organizirajo ga partizani. Na tem kongresu so se zbrali številni kulturni delavci iz različnih področij kot so pisatelji, pesniki, igralci, režiserji, glasbeniki in drugi umetniki. Glavni namen kongresa je bil oblikovati kulturno politiko osvobojene Slovenije in postaviti temelje za razvoj kulture v novi družbeni ureditvi. Na kongresu so bile sprejete tudi smernice za ustvarjanje novega kulturnega življenja, vključno z podporo ljudskemu izobraževanju, promocijo slovenskega jezika in kulture. -
Sodelovala je Rdeča armada Sovjetske zveze skupaj s partizani in drugimi antifašističnimi silami, med katerimi so bili tudi jugoslovanski partizani pod vodstvom Josipa Broza Tita. Glavni cilj je bil osvoboditi Beograd, glavno mesto Jugoslavije, ki je bilo pod nemško okupacijo. Sovjetske enote pod poveljstvom maršala Tolbuhina so se premikale od vzhoda proti Beogradu, medtem ko so partizani izvajali diverzije in napade na nemške sile v okolici. -
Največji obseg dosežejo poleti s približno 18,000 pripadniki. -
Značilni agrarna reforma in kolonizacija. Agrarna reforma je vključevala odvzem zemlje od velikih zemljiških posestnikov, ki so bili nemški izseljenci ter redistribucijo te zemlje med kmete, ki so bili brez zemljišč ali so imeli premajhne površine za preživetje. Kolonizacija je bila povezana s tem, da so bili ljudje iz urbanih območij ali drugih delov Jugoslavije, naseljeni na novo pridobljena kmetijska zemljišča, kjer so bili izgnani Nemci. -
Vzpostavila se je začasna oblast, ki je bila pod nadzorom partizanov pod vodstvom Tita in Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Ta oblast je prevzela politično, gospodarsko in družbeno oblast, izvajala lustracijo in politične procese ter izvajala socialne in gospodarske reforme. Kljub obnovi in izgradnji so se pojavile tudi politične napetosti in omejitve političnih svoboščin. To obdobje je zaznamovala prevlada komunizma, ideološka indoktrinacija in centralizacija oblasti. -
SNOS se preimenuje v Narodno vlado. Ta vlada je bila sestavljena predvsem iz predstavnikov Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) in drugih antifašističnih sil, ki so sodelovale v boju proti okupatorju. Vodil jo je Josip Broz Tito. Narodna vlada je prevzela vodenje države v prehodnem obdobju, medtem ko so potekale priprave na vzpostavitev nove demokratične ureditve. Ta obdobja so predstavljala začetek končne uveljavitve komunistične oblasti v Jugoslaviji. -
SNOS se preimenuje v Narodno vlado, katero vodi predsednik Boris Kidrič. Narodna vlada je prevzela oblast na lokalni in regionalni ravni ter izvajala politične, gospodarske in družbene reforme. Vodila je procese demokratizacije, nacionalizacije ključnih gospodarskih sektorjev ter lustracije in sodnih procesov proti vojnim zločincem in kolaboracionistom. -
Uradno se konča vojna na Slovenskem. Cilj jugoslovanske vojske je bil, da bi njene enote zasedle celotno ozemlje, ki naj bi ga po vojni zahtevale zase. -
Zadnje NEM enote na Slovenskem se predajo pri Poljanah na Koroškem. Skupaj z njimi so se na Koroško umikali domobranci in civilisti, ki niso hoteli živeti pod vladavino komunistov, člani Narodnega odbora in del vodstva rimokatoliške cerkve na Slovenskem, zavezniki pa se vrnejo nazaj v svojo matično državo. -
Zgodi se v Beogradu in AVNOJ se preoblikuje v začasno zvezno skupščino (parlament). Uveljavijo zakon o agrarni reformi (nacionalizacija in kolektivizacija) in zakon o volitvah v ustavodajno skupščino (volilno pravico pridobijo ženske, volijo lahko le 1 stranko)
-
Po njeni kapitulaciji partizani zasedejo Ljubljansko pokrajino. Partizani z njimi obračunajo -
Edini kandidat je bila Ljudska fronta z nosilcem Josipom Brozom Titom, takšne volitve pa so vzbujale veliko pomislekov glede demokratičnosti in legitimnosti takšnih volitev, saj ni bilo možnosti za svobodno izražanje političnih preferenc in pluralizma. Namesto tega so bile izbire že vnaprej določene in kontrolirane s strani vladajoče stranke. -
Bila je federacija šestih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Črne Gore. To je bila prva socialistična federativna država v svetu, ki je vzpostavila samoupravno socialistično ureditev. Novo ustanovljena država je sledila modelu samoupravnega socializma, ki je bil zasnovan na načelih samoupravljanja, avtonomije in enakosti republik in narodov v federaciji. Glavni cilj je bil razvoj industrije, kmetijstva in družbe v skladu z načeli komunistične ideologije. -
Zaradi federativne ureditve države so del državnosti dobile tudi federalne enote imenovane ljudske republike. Tu so potekale volitve v ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije, na katerih sodeluje samo lista Osvobodilne fronte. -
Ustava FLRJ je bila sprejeta in bila podobna SZ. >Različna je bila v tem, da jugoslovanski komunisti niso prišli na oblast s pomočjo SZ, ampak z lastnim delom. Ustanovijo tudi sodišča, kjer potekajo politični sodni procesi. -
Po koncu vojne je večji del Primorske, ki je bil pred vojno del Kraljevine Italije, postal del socialistične Jugoslavije. Priključitev je bila rezultat dogovora med zavezniškimi silami in jugoslovansko partizansko vojsko pod vodstvom Josipa Broza Tita. -
Načrt je vključeval nacionalizacijo ključnih industrijskih sektorjev, kot so rudarstvo, energetika, jeklarstvo, ter spodbujanje kolektivizacije kmetijstva. Gradnja industrijskih obratov, HE in drugih infrastrukturnih projektov je bila prioriteta, da bi omogočili rast proizvodnje. Pomanjkanje izkušenj v načrtovanju in upravljanju gospodarstva ter pomanjkanje finančnih virov pa sta ovirala izvajanje načrta. Ker so bili načrti pogosto nerealni, je to vodilo v neizpolnjevanje postavljenih ciljev.
-
Ustavodajna skupščina Slovenije izglasuje slovensko ustavo. Takrat Slovenija dobi tudi svojo zastavo in grb, izgubi pa lastno vojsko, gospodarstvo se centralizira... Kljub temu pa vseeno dobijo več pristojnosti v šolstvu, kulturi in zdravstvu. -
Bil je konflikt med SFRJ (Tito) in Sovjetsko zvezo ter njenimi satelitskimi državami, ki so bile del Vzhodnega bloka. Spor je izbruhnil zaradi razhajanj med Jugoslavijo in Stalinom ter komunističnimi voditelji v Sovjetski zvezi. Ključni vzroki za spor so bili Titova politika neodvisnosti, avtonomije in samoupravljanja, ki se ni ujemala s Stalinovo centralistično in avtoritarno doktrino. Stalin je zavrnil Titovo razumevanje komunizma ter zavračal idejo neodvisnih poti do socializma.
-
Preimenovanje iz KPJ v ZKJ je izpostavilo pomen enotnosti in združenosti različnih republik in narodov znotraj Jugoslavije ter poudarilo vodilno vlogo komunistične stranke pri uresničevanju socialističnih ciljev in politik v državi. Hkrati je sprememba imena odražala tudi željo po ločitvi od Sovjetske zveze ter potrditev samostojnosti in neodvisnosti Jugoslavije v mednarodni skupnosti. -
Ljudska fronta se preimenuje v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije (SZDLJ). Ena ključnih politik SZDLJ je bila promocija delavske samouprave. Verjeli so, da bi morali delavci imeti neposreden vpliv na upravljanje podjetij in proizvodnjo. V času SFRJ je bila politika SZDLJ usmerjena k ohranjanju nacionalne enotnosti med različnimi republikami in narodi v Jugoslaviji. -
Mnogi kmetje so močno nasprotovali kolektivizaciji, saj so videli z njo omejevanje njihove lastnine, avtonomije in gospodarske svobode. Opozicija kmetov je bila močna in se je izražala v obliki pasivnega upora, protestov in sabotiranja kolektivizacijskih ukrepov. Kolektivizacija ni prinesla pričakovanih gospodarskih koristi, ki so jih oblastniki napovedali. Namesto tega je pogosto vodila v padec kmetijske produktivnosti, pomanjkanje in slabo gospodarstvo na podeželju. Bilo je tudi obdobje suše. -
Pred komunizmom in 1. svetovno vojno je bilo v Ljubljani, ki je kasneje postala center slovenske industrializacije, 87 tovarniških objektov in 60.000 prebivalcev. Z rastjo prebivalcev (21.473), se je l. 1956 odprlo več tovarniških objektov. Obnovila se je Papirnica Vevče, Saturnus in Pivovarna Union, začnejo pa graditi tudi nove industrijske obrate kot so Litostroj, Tiki, Rog, Lek in Telekomunikacije. -
Začele so se težave v jugoslovanski ekonomiji in političnem sistemu, ki so postopoma oslabele libertarne principe. Soočali so se z naraščajočo gospodarsko krizo, ki je vključevala inflacijo, pomanjkanje sredstev za investicije, padec izvoza in nizko produktivnost. V odziv na gospodarsko krizo so jugoslovanske oblasti postopoma sprejemali politike centralizacije, ki so omejevale avtonomijo republik in pokrajin ter zmanjševale vpliv delavske samouprave.
-
Po njegovi smrti, zaradi posledic nerešenih težav v državi, Jugoslavija razpade