1cae851d a55b 4f54 a99c b2a7c9c3e8c7

Razvoj rimskokatoliške cerkve v srednjem veku

  • Arijanstvo
    381

    Arijanstvo

    Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem cerigrajskem koncilu.
  • Benedektinec
    525

    Benedektinec

    Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na slovenkem pa Gornji grad.
  • Pipinova darovnica
    756

    Pipinova darovnica

    Dokument, s katerim je bila ustanovljena Cerkvena država. Razvila se je iz ze podarjenih zemijišč, znana
    kot patrimonij svetega Petra (dedina svetega Petra), ter ozemlja, ki ga je frankovski kralj odtrgal
    Langobardom ter podelil rimskim škofom.
  • Velika shizma
    1054

    Velika shizma

    Znana kot tudi velik razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno krščanstvo.
  • Canossa
    1077

    Canossa

    Grad, kjer je papež Gregor VII. prislil cesarja Henrika IV., da se mu je poklonil in mu priznal pravico do investiture. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja.
  • Kartuzijan
    1084

    Kartuzijan

    Član meniškega redu, katerega začetki so v kraju Chartreuse v Franciji. Najbolj znan kartuzije na Slovenskem so v Žicah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah.
  • Gregor VII.
    1085

    Gregor VII.

    Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z rimsko-nemškim cesarjem Henrikom IV.
  • Cistercijan
    1098

    Cistercijan

    Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izredno strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je najbolj znan v Stični.
  • Wormski konkordat
    1122

    Wormski konkordat

    Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerim se je zaključil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško oblast.
  • Sveti Thomas Becket
    1173

    Sveti Thomas Becket

    Bil je canterburyjski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika Il., s katerim se je kasneje spri. Umorili
    so ga štirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji.
  • Inocenc III.
    1198

    Inocenc III.

    Papež, ki je izobčil angleškega kralja Ivana Brez zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom, heretikom na jugu Francije.
  • Frančiškan
    1210

    Frančiškan

    Pripadnik reda, ki ga je ustanovil Frančšek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.
  • Avguštinec
    1215

    Avguštinec

    Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.
  • Dominikanec
    1216

    Dominikanec

    Pripadnik reda bratov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.
  • Inkvizicija
    1232

    Inkvizicija

    Znana tudi kot veliki razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimskokatoliško in pravoslavno krščanstvo.
  • Jan Hus
    1415

    Jan Hus

    Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na garmadi.
  • Konstantinova darovnica
    1440

    Konstantinova darovnica

    Dokument, s katerim so papež dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rimski
    cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in tako zapustil Italijo. Humanist in
    jezikoslovec Lorenzo Vallla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stoletja.