-
Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na slovenskem pa Gornji grad. -
-
Dokument s katerim je bila ustanovljena cerkvena država . Razvila se je iz že podarjenih zemljišč, znana kot patrimonij sv. Petra( dedina sv. Petra), ter ozemlja, ki ga je frankovski kralj odtrgal Langobardom ter podelil rimskim škofom. -
Krščanski nauk škofa je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu. -
Grad kje je papež Gregor VII. prisilil cesarja Henrika IV. Da se mu je podklonil in mu priznal pravico do investure. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja. -
-
Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izrednem strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je najbolj znan v Stični. -
Sporazum med cerkvijo in rimsko nemškimi cesarji , s katerim se je zaključil investiturni boj . Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško posest. -
Bil je canterburyski nadškof ter kancler angleškegs kralja Henrika 2. s katerim se je kasneje sprl. Umorili so ga štirje vitezi, cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji. -
Papež, ki je izobčil angleškega kralja Ivana Brez zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom in heretikom na jugu Francije. -
Pripadnik reda, ki ga je ustanovil sv. Frančišek asiški. Veliko so delovali v mestih, a Slovenskem, na primer Ptuju, Celju, Kamniku. -
Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorju dela o Božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu. -
Pripadnik reds bratov pridigarjev. V katerih je začetnik sv. Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije. -
Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge:zaplemba premoženja, mučenje, smrt. -
Češki verski reformator. Cerkev ga j izobčila in dala sežgati na gmadi. -
Dokument s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rimski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopelin tako zapustil Italijo. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Vallla je dokazal, da dokument ponaredek iz 9. Stoletja.