-
Kriščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu -
Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na Slovenskem pa Gornji grad. -
-
Grad, kjer je papež Gregor VII. prisilil cesarja Henrika IV., da se mu je poklonil in mu priznal pravico do investiture. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja -
Član meniškega redu, katerega začetki so v kraju Chartreuse v Franciji. Najbolj znan kartuzije na Slovenskem so v Žičah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah. -
-
Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izrednem strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je bolj znan v Stični. -
Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerimi se je zaključil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško posest -
Bil je canterburyski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika II., s katerim se je kasneje sprl. Umorili so ga štirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji. -
Papež, ki je izobčil angleškega kralja Ivana Brez zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom, heretikom na jugu Francije. -
Pripadnik reda, ki ga je ustanovil Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku. -
Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu. -
Pripadnik red bratov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih pombelih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije. -
Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt. -
Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi.
-
Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi. -
Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podaril rimski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in tako zapustil Italijo. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Valla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stoletja.