Razvoj Rimokatoliške cerkve v srednjem veku

Arijanstvo

381

Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu

Gregor Veliki

525

Največji dosežek papeža je pokristjanjevanje Anglije, kar je dosegel sveti Avguštin. Podpiral je petje brez spremljave oz. .... koral.

Cistercijan

604

Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izrednem strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je najbolj znan v Stični.

Pipinova darovnica

756

Dokument, s katerim je bila ustanovljena Cerkvena država. Razvila se je iz že podarjenih zemljišč, znana kot patrimonij svetega Petra (dedina svetega Petra), ter ozemlja, ki ga je frankovski kralj odtrgal Langobardom ter podelil rimskim škofom.

Velika Shizma

1054

Znana tudi kot veliki razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno krščanstvo.

Canossa

1077

Grad, kjer je papež Gregor VII. Prisilil cesarja Henrika IV., da se mu je poklonil in mu priznal pravico do investiture. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja

Kartuzijan

1084

Član meniškega redu, katerega začetki so v kraju Chartreuse v Franciji. Najbolj znan kartuzije na Slovenskem so v Žičah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah.

Jan Hus

1085

Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi.

Avguštinec

1098

Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.

Inocenc III.

1122

Papež, ki je izobčil angleškega kralja Ivana Brez zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom, heretikom na jugu Francije.

Wormski konkordat

1122

Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerim se je zaključil investiturni boj . Papež imenuje škofa, cesar mu pa podeli zemljiško posest.

Benedektinec

1173

Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na Slovenskem pa Gornji grad.

Sveti Thomas Becket

1210

Bil je canterburyjski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika II., s katerim se je kasneje sprl. Umorili so ga štirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji.

Dominikanec

1215

Pripadnik reda bratov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.

Gregor VII.

1216

Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z rimsko-nemškim cesarjem Henrikom IV.

Frančiškan

1415

Pripadnik reda, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.

Inkvizicija

1440

Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.

Konstantinova darovnica

1440

Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rimski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in tako zapustil Italjio. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Vailla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. Stoletja.