Razvoj rimokatoliške cerkve v srednjem veku

Arijanstvo

381

Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu.

Benediktinec

525

Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na Slovenskem pa Gornji Grad.

Gregor Veliki

604

Največji dosežek papeža je pokristjanjevanje Anglije, kar je dosegel sveti Avguštin. Podpiral je petje brez spremljave oz. gregorijanski koral.

Pipinova darovnica

756

Dokument, s katerim je bila ustanovljena Cerkvena država. Razvila se je iz že podarjenih zemljišč, znana kot patrimonij svetega Petra (dedina svetega Petra), ter ozemlja, ki ga je frankovski kralj odtrgal Langobardom ter podelil rimskim škofom.

Velika shizma

1054

Znana tudi kot veliki razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno krščanstvo.

Canossa

1077

Grad, kjer je papež Gregor VII. prisilil cesarja Henrika IV., da se mu je poklonil in mu priznal pravico do investiture. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja.

Kartuzijan

1084

Član meniškega redu, katerega začetki so v kraju Chartuse v Franciji. Najbolj znane kartuzije na Slovenskem so v Žičah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah.

Gregor VII.

1085

Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z rimsko-nemškim cesarjem Henrikom IV.

Cistercijan

1098

Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izredno strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je najbolj znan pri Stični.

Wormski konkordat

1122

Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerim se je zaključil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško posest.

Sveti Thomas Becket

1173

Bil je canterburyjski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika ||., s katerim se je kasneje sprl. Umorili so ga štirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji.

Inocenc III.

1198

Papež, ki je izobčil angleškega kralja Ivana Brez zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom, heretikom na jugu Francije.

Frančiškan

1210

Pripadnik reda, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovalih v mestih, na Slovenskem, na primer na Ptuju, Celju in Kamniku.

Avguštinec

1215

Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela o O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.

Dominikanec

1216

Pripadnik reda bratov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.

Inkvizicija

1232

Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.

Jan Hus

1415

Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi.

Konstantinova darovnica

1440

Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rimski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstatinopel in tako zapustil Italijo. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Valla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stoletja.