-
Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu.
-
Član najstarejšega menuškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na Slovenskem pa Gornji grad.
-
Največji dosežek papeža je pokristjanjevanje Anglije, kar je dosegel sveti Avguštin. Podpiral je petje brez spremljave oz. koral.
-
Dokument, s katerim je bila ustanovljena Cerkvena država. Razvila se je iz že podarjeni zemljišč, znana kot patrimonij svetega Petra ter ozemlja, ki jih je frankovski kralj odtrgal Langobardom ter podelil rimskim škofom.
-
Znana tudi kot veliki razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno krščanstvo.
-
Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z nemško-rimskim cesarjem Henrikom II.
-
Sporazum med Cerkvijo in nemško-rimskimi cesarji, s katerim se je zakjlučil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško posest. -
Pripadnik reda, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.
-
Pripadnik reda bratov pridigarjev, katerega zavetnik je sveti Dominik. Poznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.
-
Pripadniki verskega reda, ki se je ravnal po pravilih sv. Avguština iz Hippa, avtorja dela o božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.
-
Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bike stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.
-
Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi.
-
Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast mad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rinski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in s tem zapustil Italijo. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Valla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stoletja.