-
V želji, da se nehajo pogoste in krvave vojne, ki so svoj vrh dosegle v drugi svetovni vojni, so evropski politiki začeli proces oblikovanja Evropske unije, kakršno poznamo danes. Z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo leta 1951 je bil narejen prvi korak k zagotavljanju trajnega miru. Z Rimsko pogodbo leta 1957 je bila vzpostavljena Evropska gospodarska skupnost in začelo se je novo obdobje čedalje tesnejšega sodelovanja v Evropi. -
Ustanovitev Organizacije severnoatlantskega zavezništva, meddržavnega varnostnega zavezništva med Združenimi državami Amerike, Kanado in 10 zahodnoevropskimi državami. Zveza NATO je leta 2020 štela 30 držav članic, vključno z 21 državami EU.
-
Evropska skupnost je bila oblikovanas podpisom Rimske pogodbe leta 1957. Ta pogodba je ustanovila Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za jedrsko energijo (EURATOM). Cilj oblikovanja EU je bil spodbujati gospodarsko sodelovanje in preprečevati vojne med članicami. Rimska pogodba je bila podpisana 25. marca 1957 v Rimu s strani šestih ustanovnih članic. -
Pogodba o združitvi izvršnih organov treh Skupnosti (Evropske skupnosti za premog in jeklo, Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma) je bila podpisana v Bruslju in začela veljati 1. julija 1967. Odtlej imajo Evropske skupnosti enotni upravni organ (Komisija) in en sam izvršilni organ (Svet).
-
Prva širitev Evropske unije s pristopom Združenega kraljestva, Irske in Danske se je zgodila leta 1973. Ta širitev je predstavljala pomemben korak v zgodovini EU in povečala število članic iz šestih na devet. Pristop Združenega kraljestva (Anglije, Škotske, Walesa in Severne Irske), Irske in Danske je bil formaliziran z Atenško pogodbo, ki je bila podpisana 22. januarja 1972. Pristop teh treh držav je bil uradno izveden 1. januarja 1973.
-
S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se je število držav članic povečalo s šest na devet.
-
Poleti leta 1980 se je začela stavka v ladjedelnici v Gdansku in poljski sindikat Solidarnost in njegov vodja Lech Walesa sta postala novi simbolni imeni v Evropi in svetu. Leta 1981 je Grčija postala deseta članica Evropskih skupnosti, Španija in Portugalska sta se pridružili 5 let pozneje. Konec desetletja je zaznamoval padec komunističnih režimov v Evropi in Sovjetski zvezi.
-
Namen skupnega trga, ki je bil vzpostavljen z Rimsko pogodbo leta 1958, je bil odpraviti trgovinske ovire med državami članicami ter povečati gospodarsko blaginjo in prispevati k oblikovanju „vse tesnejše zveze med narodi Evrope“. Z Enotnim evropskim aktom iz leta 1986 je bil v Pogodbo o Evropski gospodarski skupnosti vključen cilj, da se vzpostavi notranji trg, ki je bil opredeljen kot „območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala“. -
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu v navzočnosti predsednika Evropskega parlamenta Egona Klepscha. Unija je v skladu s to pogodbo osnovana na Evropskih skupnostih (prvi steber) z dvema dodatnima področjema sodelovanja (drugi in tretji steber): skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) ter pravosodje in notranje zadeve (PNZ). Ko je Pogodba o Evropski uniji začela veljati, je EGS postala Evropska skupnost (ES).
-
Veljati začne sporazum o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki enotni trg razširja na države Efte. Danes se lahko ljudje, blago, storitve in kapital gibljejo po 30 državah EGP (EU-27 ter Islandiji, Lihtenštajnu in Norveški). Švica ne sodeluje v EGP, vendar ima dostop do enotnega trga.
-
Avstrija, Finska in Švedska se pridružijo EU. 15 držav članic zdaj zajema skoraj celotno zahodno Evropo.
-
Marca 1996 se je v Torinu (Italija) začela medvladna konferenca za revizijo Pogodbe o Evropski uniji. V navzočnosti predsednika Evropskega parlamenta Joséja Maríe Gil-Roblesa je bila podpisana amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o EU, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere povezane akte. Ko je maja 1999 začela veljati, se je postopek soodločanja poenostavil, njegovo področje uporabe pa še povečalo. Parlament je dobil pravico, da potrdi predsednika Komisije. -
Po desetletnih pripravah je bil 1. januarja 1999 uveden evro: prva tri leta po uvedbi je bil „nevidna valuta“, ki se je uporabljala samo za računovodske namene in elektronska plačila. Kovanci in bankovci so bili uvedeni 1. januarja 2002 in na ta datum se je v 12 državah članicah izvedela najobsežnejša menjava gotovine v zgodovini. -
Voditelji EU so podpisali Pogodbo iz Nice. Njen cilj je reformirati institucije, da bo EU lahko učinkovito delovala, potem ko je dosegla 25 držav članic, in se pripraviti na naslednjo pridružitev večje skupine novih članic. Veljati začne 1. februarja 2003.
-
Evrobankovci in kovanci postanejo zakonita valuta v 12 državah EU (Grčija se je evrskemu območju pridružila leta 2001, več držav je sledilo po letu 2002). Tiskanje bankovcev, kovanje kovancev in njihova distribucija je velika logistična operacija. Bankovci so za vse države enaki. Kovanci imajo eno standardno stran, na drugi pa je nacionalni simbol države.
-
Slovenija je postala članica Evropske unije skupaj z desetimi drugimi državami, kar je bilo eno največjih širitev v zgodovini EU. Pridružitev Slovenije EU je prinesla pomembne koristi, vključno z dostopom do enotnega trga EU, sredstvi EU za razvoj, svobodo gibanja ljudi, blaga, storitev in kapitala znotraj EU, pa tudi krepitev politične stabilnosti in povezanosti Slovenije z drugimi evropskimi državami. To širjenje je prav tako prispevalo k okrepitvi politične in gospodarske integracije Evrope.
-
Ciper in Malta se pridružita EU skupaj z 8 državami Srednje in Vzhodne Evrope – Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo – končno je odpravljena delitev Evrope po drugi svetovni vojni. -
Evropski parlament je Lizbonsko pogodbo sprejel 19. februarja 2008. Parlament ima v skladu z Lizbonsko pogodbo pravico imenovati predsednika Komisije na podlagi predloga Evropskega sveta, ki upošteva rezultate evropskih parlamentarnih volitev. Postopek soodločanja se razširi še na nova področja in postane „redni zakonodajni postopek“. -
Svetovno gospodarstvo je prizadela velika finančna kriza. Sprožile so jo težave s stanovanjskimi posojili v Združenih državah Amerike. V težavah se je znašlo tudi več evropskih bank. Kriza je okrepila ekonomsko sodelovanje med državami EU.
-
Na referendumu so volivcem postavili vprašanje, ali želijo, da Združeno kraljestvo ostane v EU ali izstopi iz EU. Brexit je imel širok politični, ekonomski in družbeni vpliv tako na Združeno kraljestvo kot tudi na Evropsko unijo. To je bil prvič, ko je članica EU izbrala izstop iz bloka, zato je bil proces zapleten in je imel dolgoročne posledice na različnih področjih, vključno s trgovino, migracijo, varnostjo in politično dinamiko znotraj EU. -
Zaskrbljenost javnosti zaradi podnebne krize se povečuje zaradi naraščajočega in dejavnega mednarodnega mladinskega gibanja. Nova Komisija prevzema svoj mandat z jasnimi prizadevanji, da bi Evropa postala podnebno nevtralna do leta 2050 z novo strategijo za rast, tj. evropskim zelenim dogovorom.
-
Ta sedemletni proračun, je bil sprejet po dolgem procesu pogajanj med državami članicami EU in Evropskim parlamentom. Ko so bili doseženi sporazumi o vseh ključnih točkah proračuna, vključno z višino sredstev in razdelitvijo na različne politike in programe, je bil proračun za obdobje 2021-2027 dokončno sprejet. Ta proračun obsega financiranje različnih politik in programov EU, kot so kmetijstvo, kohezija, raziskave in inovacije, zunanja politika in drugi sektorji.