-
Evropa je bila opustošena, v holokavstu je bilo umorjenih 6 milijonov judov. -
Zveza NATO je leta 2020 štela 30 članic vključno z 21 državami članic EU. -
10 zahodnoevropskih držav je ustanovilo Svet Evrope z namenom spodbujanja demokracije ter zaščite človekovih pravic in uveljavljanja pravne države. 3.9.1953 začne veljati Evropska konvekcija o človekovih pravicah -
Zunanji minister Robert Schuman je predstavil načrt poglobljenega sodelovanja in predlagal skupno upravljanje premogovništva in jeklarske industrije Zahodne Evrope. EU 9.5. praznuje dan Evrope. -
Na podlagi Schumanovega načrta je šest držav podpisalo pogodbo o skupnem upravljanju industrije premoga in jekla. Teh 6 držav je bilo: Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg. Evropska skupnost za premog in jeklo nastane 1952. -
Uspešnost pogodbe o premogu in jeklu je pripomogla, da je 6 ustanovnih držav razširilo sodelovanje tudi na druge gospodarske panoge. Sodelovanje so formalizirale s podpisom dveh pogodb o ustanovitvi EGS in Euratom, ki začneta delovati 1.1.1958
-
Evropsko združenje za prosto trgovino je bilo ustanovljeno za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega povezovanja med nekaterimi državami, ki niso članice EGS: Avstrijo, Dansko, Norveško, Portugalsko, Švedsko, Švico in Združenim kraljestvom. Do leta 2020 postanejo države članice Efte še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
-
Komunistična vlada v Vzhodni Nemčiji zgradi zid skozi Berlin, ki postane simbol ločitve vzhodne in zahodne Evrope med hladno vojno. -
Šest držav članic je podpisalo konvencijo iz Yaoundéja za spodbujanje sodelovanja in trgovine z 18 nekdanjimi kolonijami v Afriki. -
Prva skupna kmetijska politika državam EGS omogoča skupni nadzor nad proizvodnjo hrane
-
Pogodba o združitvi izvršnih organov treh Skupnosti (Evropske skupnosti za premog in jeklo, Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma) je bila podpisana v Bruslju in začela veljati 1. julija 1967. -
Študentski protesti so v blažji obliki izbruhnili še v drugih evropskih državah. Bili so izraz nemoči in nezadovoljstva z vladami ter upora proti vojni v Vietnamu in tekmi v jedrskem oboroževanju. -
Sovjetski tanki so poteptali kratko „praško pomlad“ porajajoče se demokracije na Češkoslovaškem. -
Šest ustanovnih držav članic je odpravilo carinske dajatve na izdelke iz medsebojnega uvoza in tako prvič omogočilo prosto čezmejno trgovino. Uvedle so tudi enake carine na uvoz izdelkov iz držav zunaj EU. Trgovina med temi šestimi in preostalim svetom hitro raste.
-
S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se je število držav članic povečalo s šest na devet. -
Po oktobrski arabsko-izraelski vojni so bližnjevzhodne države proizvajalke nafte močno zvišale cene in omejile dobavo v nekatere evropske države. To je povzročilo gospodarsko krizo v vsej EGS. -
Evropski državljani so lahko prvič neposredno volili poslance v Evropski parlament. Pred tem so poslance izbirali v nacionalnih parlamentih. Poslanci so se začeli povezovati v vseevropske politične skupine in ne po državah.
-
Voditelji EGS so se v znak solidarnosti dogovorili o vzpostavitvi novega sklada v okviru evropske regionalne politike. Sklad si je prizadeval za prenos denarja iz bogatih regij v revne, in sicer za izboljšanje infrastrukture, privabljanje naložb in ustvarjanje delovnih mest. Naslednjega leta je bil oblikovan evropski sklad za regionalni razvoj.
-
Stavkajoči delavci ladjedelnice v poljskem mestu Gdansk, ki jih je vodil Lech Walesa, so zahtevali več pravic. Po vsej državi so sledile tudi druge stavke. Poljska vlada je popustila in septembra so ustanovili neodvisen sindikat Solidarnost. Zatem je vlada postopoma spet utrdila svojo moč in decembra 1981 uvedla izredno stanje, s čimer se je na Poljskem končala kratka oblast ljudstva. Vendar so bili s tem postavljeni temelji za poznejše spremembe. -
Potem ko je zrušila vojaški režim in leta 1974 ponovno vzpostavila demokracijo, je Grčija izpolnila vse pogoje za članstvo in se pridružila Evropskim skupnostim.
-
Računalniki in avtomatizacija so začeli vse bolj spreminjati naš način življenja in dela. EU je leta 1984 sprejela program Esprit, ki je bil prvi od številnih raziskovalnih in inovacijskih programov na evropski ravni.
-
Čeprav so bile carine leta 1968 odpravljene, še vedno ni proste trgovine med državami članicami. Glavne ovire so bile razlike v nacionalnih predpisih. Enotni evropski akt je uvedel obsežen 6-letni program za njihovo odpravo in vzpostavitev enotnega trga. Akt, ki je začel veljati 1. julija 1987, je zagotovil Evropskemu parlamentu večjo moč in okrepil pristojnosti Evropskih skupnosti na področju varstva okolja.
-
Uveden je bil program Erasmus za finančno podporo univerzitetnim študentom, ki želijo študirati v drugi evropski državi. Od takrat je program več kot 10 milijonom ljudi omogočil študij, usposabljanje, prostovoljsko delo ali pridobivanje delovnih izkušenj v tujini. -
Padel je berlinski zid in meja med vzhodom in zahodom je bila prvič po 28 letih spet odprta. Po več kot 40 letih pride do ponovne združitve Nemčije. Vzhodni del Nemčije se je Evropskim skupnostim pridružil 3. oktobra 1990. -
Na Balkanu se je začel razpad Jugoslavije. Vojne, ki so sledile, so povzročile več deset tisoč žrtev in trajale večino naslednjega desetletja.
-
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993.
-
Vzpostavljen je enotni trg s 4 svoboščinami – prosti pretok oseb, blaga, storitev in denarja. Od leta 1986 je bilo sprejetih na stotine zakonodajnih aktov v zvezi z davčno politiko, poslovanjem, poklicnimi kvalifikacijami in drugimi ovirami za odprte meje. Prosti pretok nekaterih storitev pa je bil odložen
-
Schengenski sporazum je začel veljati v sedmih državah – Belgiji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, Nizozemski, Portugalski in Španiji. Potnice in potniki lahko potujejo med temi državami brez preverjanja potnih listin na mejah. Do leta 2021 se v schengensko območje brez potnega lista vključi 26 držav, vključno z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico.
-
Podpisana je bila Amsterdamska pogodba. Pogodba je nadgradila Maastrichtsko pogodbo in določila načrt za preoblikovanje institucij EU, močnejšo vlogo Evrope v svetu in več sredstev za zaposlovanje in varstvo pravic državljanov. Veljati je začela 1. maja 1999. -
V 11 državah je bila uvedena skupna valuta evro, vendar samo za trgovinske in finančne transakcije. Bankovci in kovanci se uvedejo pozneje. Prve države evrskega območja so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Danska, Švedska in Združeno kraljestvo se zaenkrat niso odločile za pridružitev evrskemu območju. -
Ugrabljena letala so se zaletela v nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in v stavbo Pentagona v Washingtonu. Umrlo je skoraj 3 000 ljudi. Države EU so se pridružile Združenim državam Amerike v boju proti mednarodnemu terorizmu. -
Evrobankovci in kovanci postanejo zakonita valuta v 12 državah EU (Grčija se je evrskemu območju pridružila leta 2001, več držav je sledilo po letu 2002). Tiskanje bankovcev, kovanje kovancev in njihova distribucija je velika logistična operacija. Bankovci so za vse države enaki. Kovanci imajo eno standardno stran, na drugi pa je nacionalni simbol države. -
Volivci v Franciji in na Nizozemskem zavrnejo Pogodbo o ustavi za Evropo, ki jo je oktobra 2004 podpisalo 25 držav članic EU. -
Svetovno gospodarstvo je prizadela velika finančna kriza. Sprožile so jo težave s stanovanjskimi posojili v Združenih državah Amerike. V težavah se je znašlo tudi več evropskih bank. Kriza je okrepila ekonomsko sodelovanje med državami EU. -
Po gospodarski krizi, ki je izbruhnila leta 2008, so se javne finance številnih držav znašle v težavah. 16 držav EU, ki uporabljajo evro, je sprejelo načrt pomoči za odpravljanje proračunskega primanjkljaja. EU je več državam članicam pomagala prebroditi težave in vzpostavila bančno unijo, ki naj bi jamčila večjo varnost in zanesljivost bank. -
Več evropskih mest, vključno s Parizom, Brusljem, Nico, Berlinom, Londonom in Barcelono, je tarča terorističnih napadov. Evropska unija in njene države članice ukrepajo, da bi obravnavale vse vidike teroristične grožnje. -
V letu 2015 je v Evropo pribežalo več kot milijon prosilcev za azil, mnogi med njimi so bežali pred državljansko vojno v Siriji in so potrebovali mednarodno zaščito. Voditelji EU so se odločili za strožji nadzor na zunanjih mejah EU in si prizadevali zmanjšati število prosilcev za azil v sodelovanju s sosednjimi državami, predvsem s Turčijo. -
Pandemija COVID-19 je povzročila izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju in upočasnitev gospodarske rasti. EU in njene države članice sodelujejo pri podpori sistemom zdravstvenega varstva, zajezitvi širjenja virusa in zagotavljanju cepiv za ljudi v EU in drugod. -
EU in njeni mednarodni partnerji odločno obsodijo neupravičeno in neizzvano rusko vojno agresijo. EU sprejme vrsto ostrih sankcij proti Rusiji ter Ukrajini zagotovi finančno, humanitarno, vojaško in drugo pomoč. -
Združeno kraljestvo je po 47 letih članstva izstopilo iz EU in odprlo novo poglavje v odnosih z EU.
-
EU začne celoletno Konferenco o prihodnosti Evrope v letu 2021. Uresničevanje participativne demokracije brez primere državljankam in državljanom EU ponuja edinstveno priložnost, da izrazijo svoje mnenje in pomagajo oblikovati prihodnost EU.